Zadeva T-141/08
E.ON Energie AG
proti
Evropski komisiji
„Konkurenca – Upravni postopek – Odločba o ugotovitvi poškodbe pečata – Člen 23(1)(e) Uredbe (ES) št. 1/2003 – Dokazno breme – Domneva nedolžnosti – Sorazmernost – Obveznost obrazložitve“
Povzetek sodbe
1. Konkurenca – Upravni postopek – Odločba Komisije o ugotovitvi kršitve – Dokazi, ki morajo biti zbrani – Potrebna stopnja dokazne moči
(člen 81(1) ES)
2. Pravo Unije – Načela – Temeljne pravice – Domneva nedolžnosti – Postopek na področju konkurence – Uporabnost
(člen 6(2) EU; Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 47)
3. Konkurenca – Upravni postopek – Odločba Komisije o ugotovitvi kršitve, ki sestoji iz sklenitve o protikonkurenčnem sporazumu – Odločba, ki se opira na neposredne dokaze – Obveznosti dokazovanja podjetij, ki izpodbijajo resničnost kršitve
(člena 81 ES in 82 ES)
4. Konkurenca – Globe – Pogoji za naložitev glob s strani Komisije – Kršitev storjena naklepno ali iz malomarnosti – Odločba o ugotovitvi poškodbe pečata – Dokazno breme, ki ga nosi Komisija – Omejitve
(Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(1)(e))
1. V konkurenčnem pravu mora v primeru spora o obstoju kršitve Komisija dokazati kršitve, ki jih ugotovi, in predložiti dokaze, s katerimi lahko pravno zadostno dokaže obstoj okoliščin, ki pomenijo kršitev. Zato mora zbrati dovolj natančne in skladne dokaze za utemeljitev trdnega prepričanja, da je bila zatrjevana kršitev storjena.
(Glej točko 48.)
2. Načelo domneve nedolžnosti, kot izhaja med drugim iz člena 6(2) Evropske konvencije o človekovih pravicah, je ena temeljnih pravic, ki so zaščitene v pravnem redu Skupnosti v skladu s sodno prakso Sodišča, kar potrjujejo tudi preambula Enotnega evropskega akta, člen 6(2) EU in člen 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Z vidika narave zadevnih kršitev, kot tudi narave in stopnje strogosti sankcij, ki so zanje predpisane, se načelo domneve nedolžnosti uporablja med drugim v postopkih v zvezi s kršitvijo pravil o konkurenci, ki veljajo za podjetja in na podlagi katerih se lahko naložijo globe ali periodične denarne kazni.
Če je sodišče v dvomih, velja, da je domneva nedolžnosti na strani podjetja, naslovnika odločbe o ugotovitvi kršitve. Sodišče torej zlasti v okviru tožbe za razglasitev ničnosti odločbe, ki nalaga globo, ne more sklepati, da je Komisija pravno zadostno dokazala obstoj zadevne kršitve, če glede tega vprašanja še vedno obstaja dvom.
(Glej točke 51, 52 in 238.)
3. Če Komisija na podlagi ravnanja zadevnih podjetij ugotovi kršitev pravil o konkurenci, mora sodišče Unije zadevno odločbo razglasiti za nično, če obravnavana podjetja podajo trditve, s katerimi je mogoče drugače pojasniti dejstva, ki jih je ugotovila Komisija, in omogočajo drugo verjetno razlago zanje od tiste, na podlagi katere je Komisija sklepala na obstoj kršitve.
Vendar če se Komisija opira na neposredne dokaze, ki načeloma zadostujejo za to, da se dokaže obstoj kršitve, ne zadostuje, da se zadevno podjetje sklicuje na možnost, da je nastala okoliščina, ki bi lahko vplivala na dokazno vrednost zadevnih dokazov, in da bi morala zato Komisija dokazati, da ta okoliščina ni mogla vplivati na njihovo dokazno vrednost. Nasprotno, zadevno podjetje mora po eni strani pravno zadostno dokazati obstoj okoliščine, na katero se sklicuje, in po drugi strani to, da je zaradi te okoliščine omajana dokazna vrednost dokazov, na katere se opira Komisija, razen če takega dokaza ne bi moglo predložiti zaradi ravnanja same Komisije.
(Glej točke 54, 56 in 199.)
4. Komisija lahko na podlagi člena 23(1)(e) Uredbe št. 1/2003 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 ES in 82 ES naloži globe, če so bili naklepno ali iz malomarnosti poškodovani pečati, ki so jih namestili uradniki ali druge spremljevalne osebe, ki jih je pooblastila Komisija. Komisija mora torej v skladu s to določbo dokazati, da je bil pečat poškodovan. Ni pa ji treba dokazati, da je kdo dejansko vstopil v zapečateni prostor ali da se je kdo dotikal dokumentov, ki so bili tam shranjeni.
(Glej točki 85 in 256.)