Zadeva T-299/08
Elf Aquitaine SA
proti
Evropski komisiji
„Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Trg natrijevega klorata – Odločba o ugotovitvi kršitve člena 81 ES in člena 53 Sporazuma EGP – Odgovornost za kršitev – Pravica do obrambe – Obveznost obrazložitve – Načelo individualizacije kazni – Načelo zakonitosti kazni – Domneva nedolžnosti – Načelo dobrega upravljanja – Načelo pravne varnosti – Zloraba pooblastil – Globe – Obteževalna okoliščina – Odvračanje – Olajševalna okoliščina – Sodelovanje med upravnim postopkom – Znatna dodana vrednost“
Povzetek sodbe
1. Konkurenca – Pravila Skupnosti – Kršitve – Razdelitev – Matična družba in hčerinske družbe – Gospodarska enota – Merila presoje
(člena 81 ES in 82 ES; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2))
2. Konkurenca – Upravni postopek – Obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah – Obvezna vsebina – Spoštovanje pravic obrambe – Obseg
(Uredba Sveta št. 1/2003, člena 23 in 27(1))
3. Konkurenca – Pravila Skupnosti – Kršitve – Razdelitev – Matična družba in hčerinske družbe – Gospodarska enota – Merila presoje
(člen 81(1) ES)
4. Konkurenca – Pravila Skupnosti – Kršitve – Razdelitev – Matična družba in hčerinske družbe – Gospodarska enota
(člena 81 ES in 82 ES; Uredba Sveta št. 17, člen 15(2); Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2))
5. Konkurenca – Pravila Skupnosti – Kršitve – Razdelitev – Matična družba in hčerinske družbe – Gospodarska enota – Merila presoje
(člen 81(1) ES)
6. Akti institucij – Obrazložitev – Obveznost – Obseg – Odločba o uporabi pravil o konkurenci – Odločba, ki zadeva več naslovnikov – Obveznost zadostne obrazložitve, zlasti glede subjekta, ki odgovarja za kršitev
(člena 81(1) ES in 253 ES)
7. Akti institucij – Domnevnost veljavnosti – Odločba Komisije, s katero se matični družbi naloži odgovornost za kršitev konkurenčnega prava, ki jo je zakrivila njena hčerinska družba
(člen 249 ES)
8. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Odvračalni učinek
(člen 81 ES; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2); Obvestilo Komisije 2006/C 210/02, točki 25 in 30)
9. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Nenaložitev ali znižanje globe v zameno za sodelovanje obdolženega podjetja – Nujnost ravnanja, ki Komisiji olajša ugotovitev kršitve
(Uredba Sveta št. 1/2003, člena 18 in 23(2); Obvestilo Komisije 2002/C 45/03, točke 20, 21 in 23(b))
10. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Diskrecijska pravica Komisije – Sodni nadzor – Neomejena pristojnost sodišča Unije
(člen 229 ES; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 31)
1. Ravnanje hčerinske družbe se lahko pripiše matični družbi med drugim, če – čeprav je ločena pravna oseba – ta hčerinska družba o svojem ravnanju na trgu ne odloča samostojno, ampak večinoma ravna v skladu z navodili matične družbe, zlasti glede gospodarskih, organizacijskih in pravnih povezav, ki povezujejo ti pravni enoti. To je zato, ker sta v takem primeru matična družba in njena hčerinska družba del iste gospodarske enote in zato tvorita eno samo podjetje, kar Komisiji omogoča, da odločbo, s katero nalaga plačilo glob, naslovi na matično družbo, ne da bi bilo treba dokazati osebno vpletenost slednje v kršitev.
V posebnem primeru, ko je matična družba stoodstotna lastnica kapitala svoje hčerinske družbe, ki je kršila konkurenčna pravila, lahko po eni strani ta matična družba odločilno vpliva na ravnanje te hčerinske družbe, po drugi strani pa obstaja izpodbitna domneva, da navedena matična družba dejansko odločilno vpliva na njeno ravnanje.
V teh okoliščinah za domnevanje, da matična družba odločilno vpliva na poslovno politiko hčerinske družbe, zadostuje, da Komisija dokaže, da je celoten kapital hčerinske družbe v lasti matične družbe. Komisija bo lahko tako matično družbo štela za solidarno odgovorno za plačilo globe, naložene njeni hčerinski družbi, razen če matična družba, ki mora to domnevo izpodbiti, ne predloži zadostnih dokazov o tem, da njena hčerinska družba na trgu ravna samostojno.
Od Komisije se namreč ne zahteva, da navedeno domnevo o odločilnem vplivu potrdi z dodatnimi dokazi. Čeprav je predhodna praksa odločanja Komisije vključevala potrjevanje domneve o odločilnem vplivu z dodatnimi dokazi, taka ugotovitev ne vpliva na sklep, da se je Komisija upravičena opreti zgolj na lastništvo matične družbe skoraj celotnega kapitala njene hčerinske družbe za domnevo, da je matična družba imela na hčerinsko družbo odločilen vpliv.
(Glej točke od 49 do 52 in 59.)
2. Spoštovanje pravice do obrambe zahteva, da ima družba, obravnavana zaradi kršitve konkurenčnih pravil, v upravnem postopku, ki poteka pred Komisijo, možnost izraziti svoje stališče o resničnosti in upoštevnosti zatrjevanih dejstev in okoliščin kakor tudi o dokumentih, ki jih je Komisija uporabila v podporo svoji trditvi o kršenju Pogodbe.
Uredba št. 1/2003 v členu 27(1) določa, da je treba strankam poslati obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah, iz katerega morajo biti jasno razvidni vsi bistveni dokazi, na katere se je v tej fazi postopka oprla Komisija, tako da se lahko zadevne stranke dejansko seznanijo z ravnanjem, ki se jim ga očita, in da se pred sprejetjem končne odločbe Komisije učinkovito branijo.
Tako obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah je procesno jamstvo in uporablja temeljno načelo prava Skupnosti, ki zahteva spoštovanje pravice do obrambe v vseh postopkih. To načelo zlasti zahteva, da mora obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah, ki ga Komisija naslovi na podjetje, ki mu namerava naložiti globo zaradi kršitve pravil konkurence, vsebovati bistvene elemente v zvezi s tem podjetjem, kot so očitano dejanje, njegova kvalifikacija in dokazi, na katere se opira Komisija, da bi lahko to podjetje v upravnem postopku, uvedenem zoper njega, učinkovito navajalo svoje trditve.
V obvestilu o ugotovitvah o možnih kršitvah mora biti zlasti nedvoumno navedena pravna oseba, ki se ji bodo lahko naložile globe, nanjo mora biti tudi naslovljeno in v njem navedeno, v kakšni vlogi se tej osebi očitajo dejanja. Z obvestilom o ugotovitvah o možnih kršitvah je namreč zadevno podjetje obveščeno o vseh bistvenih dokazih, na katere se Komisija opira v tej fazi postopka. Zadevno podjetje lahko zato šele po tem, ko je bilo poslano navedeno obvestilo, v celoti uveljavlja pravico do obrambe.
Tako, če Komisija v obvestilu o ugotovitvah o možnih kršitvah obvesti matično družbo, da ji namerava na podlagi domneve o odločilnem vplivu pripisati odgovornost za kršitev njene hčerinske družbe, dejstvo, da Komisija ni odredila nobenega preiskovalnega ukrepa zoper to družbo, preden ji je vročila navedeno obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah, ne krši pravice do obrambe tega podjetja. V zvezi s tem navedena družba lahko v upravnem postopku učinkovito izrazi svoje stališče o resničnosti in upoštevnosti dejstev ter okoliščin, ki jih navaja Komisija v obvestilu o ugotovitvah o možnih kršitvah, in sicer tako v odgovoru na navedeno obvestilo kot na ustnem zaslišanju pred pooblaščencem za zaslišanje.
(Glej točke od 134 do 140.)
3. Na podlagi načela individualizacije kazni se fizično ali pravno osebo lahko kaznuje le za dejanja, ki se ji posamezno očitajo. Navedeno načelo se uporablja v vsakem upravnem postopku, ki se lahko konča s sankcijami na podlagi pravil o konkurenci.
Vendar je to načelo treba uskladiti s pojmom podjetja v smislu člena 81 ES. Tako, če določen gospodarski subjekt krši pravila konkurence, je v skladu z načelom osebne odgovornosti za to kršitev odgovoren.
Ne gre za odnos vzajemnega napeljevanja h kršitvam med matično družbo in hčerinsko družbo ali celo vpletenost matične družbe v navedeno kršitev, temveč za dejstvo, da sta eno samo podjetje v smislu člena 81 ES, zaradi česar lahko Komisija odločbo o naložitvi glob naslovi na matično družbo v skupini.
Posledično Komisija ne krši načela individualizacije kazni, s tem da kaznuje matično družbo za kršitev, ki naj bi jo slednja sama storila zaradi gospodarskih in pravnih povezav z njeno hčerinsko družbo, po katerih je lahko določala ravnanje slednje na trgu.
(Glej točke od 178 do 181.)
4. Načelo zakonitosti kazni zahteva, da zakon jasno določa kršitve in kazni. Ta pogoj je izpolnjen, ko lahko naslovnik norme iz besedila zadevne določbe in po potrebi z njeno razlago s strani sodišč razbere, za katera dejanja in opustitve mora kazensko odgovarjati.
Komisija pa lahko v skladu s členom 15(2) Uredbe št. 17 in členom 23(2) Uredbe št. 1/2003 z odločbo naloži globe podjetjem, ki med drugim kršijo določbe iz člena 81 ES. Če se za matično družbo in njeno hčerinsko družbo ugotovi, da sta eno podjetje v smislu zadnjenavedenega člena, lahko Komisija naloži globo pravni osebi, ki je del te družbe, ne da bi pri tem kršila načelo zakonitosti kazni.
(Glej točke od 187 do 189.)
5. Načelo enakega obravnavanja zahteva, da se primerljivi položaji ne obravnavajo različno in da se različni položaji ne obravnavajo enako, razen če je tako obravnavanje objektivno utemeljeno.
V okviru odločbe Komisije, s katero je matični družbi ob upoštevanju odločilnega vpliva matične družbe, ki ima v lasti skoraj celoten družbeni kapital svoje hčerinske družbe, ima Komisija diskrecijsko pravico, na podlagi katere lahko odgovornost za kršitev pripiše matični družbi.
Posledično, ker ima Komisija možnost, in ne obveznosti, pripisati odgovornost za kršitev matični družbi, če so izpolnjeni pogoji za tak pripis odgovornosti, samo dejstvo, da Komisija tega v drugi zadevi ni storila, ne pomeni, da bi se morala enako odločiti v izpodbijani odločbi. Vendar za tak pripis velja nadzor sodišč Unije, ki preverjajo, ali so izpolnjeni vsi pogoji za pripis odgovornosti.
(Glej točke od 196 do 198.)
6. Obrazložitev, ki se zahteva v členu 253 ES, mora biti prilagojena naravi zadevnega akta ter mora jasno in nedvoumno izražati razlogovanje institucije, ki je akt izdala, tako da se lahko zadevne osebe seznanijo z utemeljitvijo sprejetega ukrepa in lahko pristojno sodišče opravi nadzor. Ne zahteva se, naj se v obrazložitvi pojasnijo vsi upoštevni dejanski in pravni elementi, saj je treba vprašanje, ali je obrazložitev posameznega akta v skladu z zahtevami iz člena 253 ES, presoditi ne samo glede na njegovo besedilo, ampak tudi glede na njegov kontekst in celoto pravnih pravil, ki urejajo zadevno področje.
Odločba o uporabi člena 81 ES, če se nanaša na več naslovnikov in povzroča problem v zvezi z odgovornostjo za kršitev, mora vsebovati ustrezno obrazložitev o vsakem naslovniku, zlasti tistih, ki morajo v skladu s to odločbo odgovarjati za kršitev. Šteje se, da je odločba Komisije v zvezi z matičnimi družbami hčerinskih družb, ki storijo kršitev, dovolj obrazložena, če so v njej podrobno pojasnjeni razlogi, ki utemeljujejo pripis odgovornosti za kršitev tem družbam.
(Glej točki 216 in 217.)
7. Za odločbe Komisije velja domneva veljavnosti in imajo pravne učinke, dokler niso razglašene za nične ali umaknjene. Poleg tega Komisija ni dolžna postopka, ki zaradi kršitve konkurenčnih pravil poteka zoper družbo, prekiniti do odločitve sodišča Unije v okviru tožbe, ki jo je vložila ista družba zoper drugo odločbo, s katero je bila kaznovana za druge kršitve konkurenčnih pravil. Nobena zakonska določba namreč Komisiji ne nalaga odložitve sprejetja odločb v zadevah, ki se nanašajo na drugačno dejansko stanje.
(Glej točko 241.)
8. V okviru pristojnosti Komisije, da naloži globo podjetjem, ki kršijo člen 81 ES, mora fizična ali pravna oseba, ki je zadevno podjetje vodila v času, ko je bila storjena kršitev, načeloma odgovarjati za to kršitev, tudi če je bila med sprejetjem odločbe, s katero se ugotavlja kršitev, za vodenje podjetja odgovorna druga oseba. Vendar morajo biti odločbe Komisije, sprejete na podlagi člena 81 ES, naslovljene na pravne osebe, da se lahko izvajajo in uporabljajo. Če torej Komisija sprejme odločbo na podlagi člena 81(1) ES, mora določiti eno ali več fizičnih ali pravnih oseb, ki se jim lahko pripiše odgovornost za ravnanje zadevnega podjetja in ki jih je mogoče zato kaznovati, ter odločbo nasloviti nanje.
Smernice, ki jih Komisija sprejme za izračun glob, zagotavljajo pravno varnost podjetij, ker določajo metodologijo, ki jo je Komisija sprejela pri določanju zneska globe. Uprava v posamičnem primeru od nje ne more odstopiti, ne da bi navedla razloge, združljive z načelom enakega obravnavanja.
V primeru dveh podjetij, in sicer matične družbe in njene hčerinske družbe, ki sta bili v času kršitve eno podjetje v smislu člena 81 ES, pri čemer pa na dan sprejetja odločbe o naložitvi globe tema družbama to podjetje ni več obstajalo, lahko Komisija po eni strani v skladu s členom 23(2) Uredbe št. 1/2003 solidarno naloži globo tema družbama, ki morata odgovarjati za storjeno kršitev, ter po drugi strani v skladu s točko 30 Smernic o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 23(2)(a) Uredbe št. 1/2003, samo matični družbi poviša osnovni znesek globe, ker je slednja imela v primerjavi z drugimi kaznovanimi podjetji na dan sprejetja izpodbijane odločbe bistveno večji promet, zaradi česar bi lahko veliko lažje zbrala potrebna sredstva za plačilo globe.
V zvezi s tem dejstvo, da je globa, naložena zaradi odvračanja samo matični družbi, izračunana na podlagi osnovnega zneska globe, ki je bila solidarno naložena dvema družbama, ki že vključuje posebno povišanje zaradi odvračanja, ni nepravično.
Globa, solidarno naložena dvema družbama, namreč ustreza osnovnemu znesku globe, ki v skladu s točko 25 navedenih smernic vključuje dodatno povišanje, izračunano glede na določen delež vrednosti prodaje hčerinske družbe „z namenom odvračanja podjetij od udeležbe pri horizontalnih sporazumih o določitvi cen, razdelitvi trga in omejitvi proizvodnje“.
Nasprotno, globa, naložena le matični družbi in vključujoča znatno povišanje osnovnega zneska globe, je v skladu s točko 30 navedenih smernic namenjena „zagotavljanju tega, da imajo globe dovolj odvračalen učinek“ v primeru podjetij, ki imajo posebno velike prihodke, ki presegajo prodajo blaga in storitev, na katere se nanaša kršitev.
Zato po eni strani dodatni znesek, uporabljen v skladu s točko 25 navedenih smernic, in po drugi strani posebno povišanje, naloženo matični družbi na podlagi točke 30 istih smernic, ustrezata dvema različnima ciljema odvračanja, ki ju Komisija lahko pravilno upošteva pri določitvi globe.
(Glej točke od 250 do 253, 255, 256, 288 in 289.)
9. Komisija ima pri izbiri metode izračuna globe široko diskrecijsko pravico in lahko pri tem upošteva več dokazov, med katerimi je tudi sodelovanje podjetij med preiskavo, ki jo opravljajo njene službe. V tem okviru mora Komisija opraviti zapleteno dejansko presojo, kakršna je presoja sodelovanja navedenih podjetij. V okviru presoje sodelovanja udeležencev omejevalnega sporazuma je mogoče izpodbijati le očitno napako Komisije pri presoji, saj ima ta široko diskrecijsko pravico pri presoji kakovosti in koristnosti sodelovanja podjetja, predvsem v primerjavi z drugimi podjetji.
Čeprav mora Komisija obrazložiti, zakaj meni, da so dokazi, ki jih v okviru obvestila o ugodni obravnavi predložijo podjetja, prispevek, ki utemeljuje zmanjšanje naložene globe ali ne, pa morajo podjetja, ki želijo v zvezi s tem izpodbijati odločbo Komisije, dokazati, da Komisija brez takih informacij, ki so jih ta podjetja prostovoljno predložila, ne bi mogla dokazati bistvenih elementov kršitve in torej sprejeti odločbe o naložitvi glob.
Zmanjšanje glob v primeru sodelovanja podjetij, ki so bila udeležena pri kršitvah konkurenčnega prava, temelji na preudarku, da tako sodelovanje Komisiji olajša njeno nalogo, ki je ugotovitev obstoja kršitve, in da se glede na okoliščine kršitev neha. Ob upoštevanju razloga za znižanje Komisija ne more prezreti koristnosti predložene informacije, ki je nujno odvisna od dokazov, ki jih že ima.
Če podjetje v okviru sodelovanja zgolj potrdi, in sicer manj natančno in izrecno, nekatere informacije, ki jih je v okviru sodelovanja že predložilo drugo podjetje, stopnje sodelovanja tega podjetja, čeprav bi bilo v določeni meri lahko koristno za Komisijo, ni mogoče šteti za primerljivo s stopnjo sodelovanja prvega podjetja, ki je predložilo navedene informacije. Izjava, ki zgolj potrjuje izjavo, ki jo je Komisija že prejela, namreč bistveno ne olajša nalog Komisije. Zato tudi ne more biti zadostna, da bi upravičevala znižanje globe zaradi sodelovanja. Sodelovanje podjetja pri preiskavi ne upravičuje nobenega znižanja globe, če to sodelovanje ne presega tega, kar izhaja iz njegovih obveznosti iz člena 18 Uredbe št. 1/2003.
(Glej točke od 340 do 344.)
10. V zvezi z nadzorom sodišča Unije nad odločbami Komisije na področju konkurence, ki presega zgolj nadzor zakonitosti, na podlagi katerega je mogoče le zavrniti ničnostno tožbo ali razglasiti ničnost izpodbijanega akta, pristojnost za odločanje v sporu polne jurisdikcije na podlagi člena 229 ES, ki jo Splošnemu sodišču podeljuje člen 31 Uredbe št. 1/2003, temu sodišču omogoča, da izpodbijani akt spremeni, tudi če ga ne razglasi za ničnega, pri čemer pa mora upoštevati vse dejanske okoliščine pri, na primer, spremembi zneska globe.
(Glej točko 379.)