Zadeva C-391/09

Malgožata Runevič-Vardyn

in

Łukasz Paweł Wardyn

proti

Vilniaus miesto savivaldybės administracija in drugim

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Vilniaus miesto 1 apylinkės teismas)

„Državljanstvo Unije – Prosto gibanje in prebivanje v državah članicah – Načelo prepovedi diskriminacije glede na državljanstvo – Člena 18 PDEU in 21 PDEU – Načelo enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost – Direktiva 2000/43/ES – Nacionalni predpis, ki določa, da se priimki in imena fizičnih oseb v listinah o osebnem stanju zapišejo v obliki, ki je v skladu s pravili zapisovanja uradnega nacionalnega jezika“

Povzetek sodbe

1.        Pravo Unije – Načela – Enako obravnavanje – Enako obravnavanje oseb ne glede na raso ali narodnost – Direktiva 2000/43 – Področje uporabe

(Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 21; Direktiva Sveta 2000/43, člen 3(1))

2.        Državljanstvo Evropske unije – Pravica do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic – Pravila zapisovanja uradnega jezika države članice, ki se uporabljajo za listine o osebnem stanju

(člen 21 PDEU)

3.        Državljanstvo Evropske unije – Pravica do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic – Pravila zapisovanja uradnega jezika države članice, ki se uporabljajo za listine o osebnem stanju

(člen 21 PDEU)

4.        Državljanstvo Evropske unije – Pravica do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic – Pravila zapisovanja uradnega jezika države članice, ki se uporabljajo za listine o osebnem stanju

(člen 21 PDEU)

1.        Nacionalni predpis, ki določa, da se imena in priimki osebe v listinah o osebnem stanju te države lahko zapišejo le v taki obliki, ki je v skladu s pravili zapisovanja uradnega nacionalnega jezika, se nanaša na položaj, ki ne spada na področje uporabe Direktive Sveta 2000/43 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost.

Čeprav je res, da glede na namen navedene direktive in naravo pravic, ki se z njo varujejo, ter glede na to, da je ta direktiva samo izraz načela enakosti na zadevnem področju, ki je eno od splošnih načel prava Unije, priznano s členom 21 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, njenega področja uporabe ni mogoče opredeliti ozko, pa ni mogoče šteti, da je tak nacionalni predpis zajet s pojmom storitve v smislu člena 3(1) te direktive.

(Glej točke 43, 45 in 48 ter točko 1 izreka.)

2.        Člen 21 PDEU je treba razlagati tako, da ne nasprotuje temu, da pristojni organi države članice na podlagi nacionalnega predpisa, ki določa, da se imena in priimki osebe v listinah o osebnem stanju te države lahko zapišejo le v taki obliki, ki je v skladu s pravili zapisovanja uradnega nacionalnega jezika, zavrnejo, da se zapis imena in priimka državljana te države v njegovem rojstnem listu ali poročnem listu spremeni tako, da se zapiše v obliki, ki je v skladu s pravili zapisovanja druge države članice.

To, da priimka in imena osebe ni mogoče spremeniti in ga je mogoče v listine o osebnem stanju njegove izvorne države članice zapisati le s črkami jezika te države članice, ne pomeni, da gre za manj ugodno obravnavanje, kot ga je bila deležna, preden je uresničevala pravice, ki jih na področju gibanja oseb zagotavlja Pogodba, in je tako ne odvrača od tega, da uresničuje pravico do gibanja, ki je podeljena s členom 21 PDEU.

(Glej točke 69, 70 in 94 ter točko 2 izreka.)

3.        Člen 21 PDEU je treba razlagati tako, da ne nasprotuje temu, da pristojni organi države članice na podlagi nacionalnega predpisa, ki določa, da se imena in priimki osebe v listinah o osebnem stanju te države lahko zapišejo le v obliki, ki je v skladu s pravili zapisovanja uradnega nacionalnega jezika, zavrnejo, da se priimek, ki je skupen zakoncema, državljanoma Unije, kot je razviden iz listin o osebnem stanju, ki jih je izdala izvorna država članica enega od teh državljanov Unije, spremeni tako, da se zapiše v obliki, ki je v skladu s pravili zapisovanja zadnjenavedene države, če zavrnitev tema državljanoma Unije ne povzroči resnih neprijetnosti na upravni, poslovni in zasebni ravni, kar mora presoditi predložitveno sodišče. Če bi se izkazalo, da je tako, mora to sodišče preveriti tudi, ali je zavrnitev spremembe nujna za varstvo interesov, ki jih zagotavlja nacionalni predpis, in sorazmerna z legitimno zastavljenim ciljem.

Cilj, ki se uresničuje s takim nacionalnim predpisom, katerega namen je varstvo uradnega nacionalnega jezika z določitvijo pravil zapisovanja, ki jih predvideva ta jezik, je načeloma legitimen cilj, s katerim je mogoče utemeljiti omejitev pravic do prostega gibanja in prebivanja, ki ju določa člen 21 PDEU, ter se lahko upošteva pri tehtanju legitimnih interesov in navedenih pravic, ki jih priznava pravo Unije.

(Glej točki 87 in 94 ter točko 2 izreka.)

4.        Člen 21 PDEU je treba razlagati tako, da ne nasprotuje temu, da pristojni organi države članice na podlagi nacionalnega predpisa, ki določa, da se imena in priimki osebe v listinah o osebnem stanju te države lahko zapišejo le v taki obliki, ki je v skladu s pravili zapisovanja uradnega nacionalnega jezika, zavrnejo spremembo poročnega lista državljana Unije, ki je državljan druge države članice, v skladu s katero bi bilo ime tega državljana Unije v tem poročnem listu zapisano z diakritičnimi znaki, ki so bili uporabljeni v listinah o osebnem stanju, ki jih je izdala njegova izvorna država članica, in v obliki, ki je v skladu s pravili zapisovanja uradnega nacionalnega jezika zadnjenavedene države.

(Glej točko 94 in točko 2 izreka.)