SODBA SODIŠČA (šesti senat)
z dne 7. novembra 2019(*)
„Predhodno odločanje – Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah – Uredba (EU) št. 655/2014 – Evropski nalog za zamrznitev bančnih računov – Člen 5(a) – Postopek pridobitve – Člen 4, točke od 8 do 10 – Pojmi ‚sodna odločba‘, ‚sodna poravnava‘ in ‚javna listina‘ – Nacionalni plačilni nalog, zoper katerega je mogoč ugovor – Člen 18(1) – Roki – Člen 45 – Izjemne okoliščine – Pojem“
V zadevi C‑555/18,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Sofiyski rayonen sad (okrožno sodišče v Sofiji, Bolgarija) z odločbo z dne 16. avgusta 2018, ki je na Sodišče prispela 30. avgusta 2018, v postopku
K. H. K.
proti
B. A. C.,
E. E. K.,
SODIŠČE (šesti senat),
v sestavi M. Safjan, predsednik senata, L. Bay Larsen, sodnik, in C. Toader (poročevalka), sodnica,
generalni pravobranilec: M. Szpunar,
sodni tajnik: A. Calot Escobar,
na podlagi pisnega postopka,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
– za Evropsko komisijo I. Zaloguin, M. Wilderspin, M. Heller in C. Georgieva‑Kecsmar, agenti,
po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 29. julija 2019
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago Uredbe (EU) št. 655/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o določitvi postopka za evropski nalog za zamrznitev bančnih računov z namenom olajšanja čezmejne izterjave terjatev v civilnih in gospodarskih zadevah (UL 2014, L 189, str. 59).
2 Ta predlog je bil vložen v sporu med K. H. K. na eni strani ter B. A. C. in E. E. K. na drugi (v nadaljevanju skupaj: dolžnika) glede prisilne izterjave terjatve, ki naj bi jo imel K. H. K. do B. A. C. in E. E. K., med drugim z evropskim nalogom za zamrznitev bančnih računov.
Pravni okvir
Pravo Unije
3 V uvodnih izjavah 5, 13, 14 in 37 Uredbe št. 655/2014 je navedeno:
„(5) Nacionalni postopki za pridobitev zaščitnih ukrepov, kot so nalogi za zamrznitev računov, obstajajo v vseh državah članicah, vendar se pogoji za odobritev takih ukrepov in učinkovitost njihovega izvajanja precej razlikujejo. Poleg tega se lahko v primerih s čezmejnimi posledicami zatekanje k nacionalnim zaščitnim ukrepom izkaže za oteženo, v primerih, kadar upnik poskuša zamrzniti več računov v različnih državah članicah. Zato se zdi potrebno in ustrezno sprejeti zavezujoč pravni instrument Unije, ki se neposredno uporablja in s katerim se določi nov postopek Unije, ki v čezmejnih primerih omogoča učinkovito in hitro zamrznitev sredstev na bančnih računih.
[…]
(13) Da bi zagotovili tesno povezavo med postopki za izdajo naloga za zamrznitev in postopki v glavni stvari, bi morala mednarodno pristojnost za izdajo naloga imeti sodišča države članice, katere sodišča so pristojna za odločanje o glavni stvari. Za namene te uredbe bi moral pojem postopek v glavni stvari zajemati vse postopke, katerih cilj je pridobitev izvršljivega naslova za zadevni zahtevek, vključno s skrajšanimi postopki v zvezi s plačilnimi nalogi in postopki, kakršen je francoski „procédure de référé“ (postopek za izdajo začasne odredbe). Če je dolžnik potrošnik s stalnim prebivališčem v državi članici, bi morala pristojnost za izdajo naloga imeti zgolj sodišča te države članice.
(14) Pri pogojih za izdajo naloga za zamrznitev bi bilo treba doseči ustrezno ravnotežje med interesom upnika, da pridobi nalog, in interesom dolžnika, da prepreči zlorabo naloga.
[…]
[…]
(37) Za zagotavljanje, da je nalog za zamrznitev izdan ter izvršen hitro in pravočasno, bi morali biti v tej uredbi določeni roki, v katerih morajo biti zaključene posamezne faze postopka. Sodišča ali organi, vključeni v postopek, bi morali imeti možnost od teh rokov odstopati le v izjemnih okoliščinah, na primer v zadevah, ki so pravno ali dejansko kompleksne.“
4 Člen 1 te uredbe določa:
„1. S to uredbo se določi postopek Unije, ki upniku omogoča, da pridobi evropski nalog za zamrznitev bančnih računov (v nadaljnjem besedilu: nalog za zamrznitev ali nalog), ki preprečuje, da bi bila s prenosom ali dvigom sredstev, ki jih ima dolžnik ali so za račun dolžnika na bančnem računu v državi članici, ogrožena poznejša izvršitev upnikovega zahtevka do zneska, navedenega v nalogu.
2. Nalog za zamrznitev je upniku na voljo kot alternativa ukrepom za zamrznitev v skladu z nacionalnim pravom.“
5 V členu 4, točke od 8 do 10, so opredeljeni naslednji izrazi:
„8. ,sodna odločba‘ pomeni vsako odločbo, ki jo izda sodišče države članice, ne glede na njeno poimenovanje, vključno z odločbo o določitvi stroškov, ki jo izda sodni uradnik;
9. ,sodna poravnava‘ pomeni poravnavo, ki jo je potrdilo sodišče države članice ali je bila sklenjena med postopkom pred sodiščem države članice;
10. ,javna listina‘ pomeni listino, ki je bila v državi članici uradno sestavljena ali registrirana kot javna listina in katere pristnost:
(a) se nanaša na podpis in vsebino listine ter
(b) je potrdil javni organ ali drug za to pooblaščen organ“.
6 Člen 5 te uredbe, naslovljen „Razpoložljivost“, ki je del poglavja 2 te uredbe, naslovljenega „Postopek za pridobitev naloga za zamrznitev“, določa:
„Nalog za zamrznitev je upniku na voljo v naslednjih primerih:
(a) preden upnik v državi članici začne postopek v glavni stvari zoper dolžnika ali v kateri koli fazi takega postopka, vse do izdaje sodne odločbe ali potrditve ali sklenitve sodne poravnave;
(b) potem ko upnik v državi članici pridobi sodno odločbo, sodno poravnavo ali javno listino, ki določa, da mora dolžnik poplačati upnikov zahtevek.“
7 Člen 6 Uredbe št. 655/2014, naslovljen „Pristojnost“, v odstavkih 1 in 4 določa:
„1. Kadar upnik še ni pridobil sodne odločbe, sodne poravnave ali javne listine, so za izdajo naloga za zamrznitev pristojna sodišča države članice, ki so v skladu z ustreznimi pravili o pristojnosti, ki se uporabljajo, pristojna za odločanje o glavni stvari.
[…]
4. Kadar je upnik pridobil javno listino, so za izdajo naloga za zamrznitev glede zahtevka, navedenega v tej listini, pristojna sodišča, ki so v ta namen določena v državi članici, v kateri je bila ta listina sestavljena.“
8 Člen 7 te uredbe določa:
„1. Sodišče izda nalog za zamrznitev, če upnik predloži zadostne dokaze, na podlagi katerih sodišče ugotovi, da je ukrep zavarovanja v obliki naloga za zamrznitev nujen, ker obstaja dejansko tveganje, da bo brez takega ukrepa poznejša izvršitev upnikovega zahtevka zoper dolžnika ovirana ali precej otežena.
2. Kadar upnik v državi članici še ni pridobil sodne odločbe, sodne poravnave ali javne listine, v kateri je določeno, da mora dolžnik poplačati upnikov zahtevek, upnik predloži tudi zadostne dokaze, na podlagi katerih sodišče ugotovi, da bo verjetno uspel v glavni stvari zahtevka zoper dolžnika.“
9 Člen 8(1) te uredbe določa:
„Vloge za izdajo naloga za zamrznitev se vložijo na obrazcu, pripravljenem v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 52(2).“
10 Člen 14(1) te uredbe določa:
„Kadar upnik v državi članici pridobi izvršljivo sodno odločbo, sodno poravnavo ali javno listino, ki določa, da mora dolžnik poplačati upnikov zahtevek, in utemeljeno domneva, da ima dolžnik pri banki v določeni državi članici enega ali več računov, ne pozna pa niti naziva in/ali naslova banke niti IBAN, BIC ali druge številke banke, ki bi omogočala identifikacijo banke, lahko od sodišča, pri katerem je vložena vloga za izdajo naloga za zamrznitev, zahteva, da od informacijskega organa države članice izvršitve zahteva pridobitev informacij, ki so potrebne, da se banka oziroma banke in dolžnikov račun oziroma računi identificirajo.
Ne glede na prvi pododstavek lahko upnik poda zahtevo iz navedenega pododstavka, če sodna odločba, sodna poravnava ali javna listina, ki jo pridobi upnik, še ni izvršljiva in je znesek, ki naj se zamrzne, glede na ustrezne okoliščine precejšen, upnik pa je predložil zadostne dokaze, na podlagi katerih je sodišče ugotovilo, da so informacije o računu nujno potrebne, ker obstaja tveganje, da bo brez takih informacij poznejša izvršitev upnikovega zahtevka zoper dolžnika verjetno ogrožena in bi se lahko zaradi tega finančno stanje upnika bistveno poslabšalo.“
11 Člen 18 Uredbe št. 655/2014 se nanaša na roke za sprejetje odločitve o vlogi za izdajo naloga za zamrznitev. V odstavkih 1 in 2 je določeno:
„1. Kadar upnik še ni pridobil sodne odločbe, sodne poravnave ali javne listine, sodišče sprejme odločitev do konca desetega delovnega dne po tem, ko je upnik vložil oziroma, kadar je ustrezno, dopolnil vlogo.
2. Kadar je upnik že pridobil sodno odločbo, sodno poravnavo ali javno listino, sodišče sprejme odločitev do konca petega delovnega dne po tem, ko je upnik vložil oziroma, kadar je ustrezno, dopolnil vlogo.“
12 Člen 45 te uredbe določa, da „[k]adar sodišče ali udeleženi organ v izjemnih okoliščinah ne more upoštevati rokov iz […] člena 18, […] sodišče ali organ čim prej sprejme ukrepe, ki se zahtevajo v navedenih določbah“.
Bolgarsko pravo
13 Člen 47 grazhdanski protsesualen kodeks (zakonik o civilnem postopku), v različici, ki se je uporabljala v postopku v glavni stvari (v nadaljevanju: GPK), naslovljen „Vročitev s pritrditvijo obvestila“, v odstavku 1 določa, da „[č]e tožene stranke v roku enega meseca ni mogoče najti na naslovu, ki je naveden v spisu, ali ni mogoče najti osebe, ki je pripravljena prevzeti sodno pisanje, vročevalec pritrdi obvestilo na vrata stanovanja ali poštni nabiralnik zadevne osebe; če do njih nima dostopa, pritrdi obvestilo na vhodna vrata stavbe ali na vidno mesto v bližini. Če ima vročevalec dostop do poštnega nabiralnika, da obvestilo tudi v poštni nabiralnik. Da tožene stranke ni mogoče najti na naslovu, ki je naveden v spisu, se ugotovi, če ji je vročevalec na tem naslovu vsaj trikrat brez uspeha poskušal vročiti sodno pisanje, pri čemer je med dvema poskusoma minil vsaj en teden in je vročevalec poskušal vsaj enkrat vročiti sodno pisanje na dela prost dan. To pravilo ne velja, če je vročevalec na podlagi informacije upravnika stanovanjske stavbe ali župana ustrezne občine ali na drug način izvedel, da tožena stranka ne stanuje na tem naslovu, in je to potrdil tako, da je navedel vir te informacije v obvestilu“.
14 Člen 410 GPK, naslovljen „Predlog za izdajo plačilnega naloga“, ki je del poglavja 37 tega zakonika v zvezi s postopkom za izdajo plačilnega naloga, določa:
„(1) Vložnik lahko predlaga izdajo plačilnega naloga:
1. zaradi denarnih terjatev ali terjatev, ki se glasijo na nadomestne stvari, če je za zahtevek pristojno okrožno sodišče;
2. zaradi vrnitve premične stvari, ki jo je dolžnik prejel z obveznostjo vrnitve ali ki je obremenjena z zastavno pravico ali ki je bila dolžniku izročena z obveznostjo prenosa posesti, če je za zahtevek pristojno okrožno sodišče.
(2) Predlog mora vsebovati predlog za izdajo sklepa o izvršbi in izpolnjevati pogoje iz členov 127(1) in (3) ter 128, točki 1 in 2. V predlogu mora biti navedena številka bančnega računa ali drug način plačila.“
15 Člen 414 GPK določa:
„(1) Dolžnik lahko zoper plačilni nalog ali njegov del vloži pisni ugovor. Obrazložitev ugovora razen v primerih iz člena 414a ni potrebna.
(2) Ugovor se vloži v roku dveh tednov od vročitve naloga. Roka ni mogoče podaljšati.“
16 Člen 415(1) in (5) GPK določa:
„(1) Sodišče pouči vložnika predloga o možnosti vložitve tožbe za uveljavljenje zahtevka v naslednjih primerih.
1. če je bil ugovor vložen v roku;
2. če je bil plačilni nalog dolžniku vročen na podlagi člena 47(5);
3. če je sodišče zavrnilo predlog za izdajo plačilnega naloga.
[…]
(5) Če vlagatelj predloga ne predloži dokazov za pravočasno vložitev tožbe, sodišče v skladu s členom 418 razglasi plačilni nalog in sklep o izvršbi za neveljaven v celoti ali delno.“
17 Člen 416 GPK se nanaša na izvršljivost plačilnega naloga in določa, da „[p]lačilni nalog postane izvršljiv, če ugovor ni vložen v roku ali je umaknjen ali postane sodba, s katero se ugotovi obstoj terjatve, pravnomočna. Sodišče na podlagi plačilnega naloga izda sklep o izvršbi in naredi zaznamek o tem na plačilnem nalogu.“
18 Člen 618a GPK, ki ureja evropski nalog za zamrznitev bančnih računov na podlagi Uredbe št. 655/2014, določa:
„(1) Vloga za izdajo evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov se lahko vloži pred vložitvijo tožbe na prvostopenjskem sodišču, pristojnem za spor o glavni stvari.
(2) Vloga za izdajo evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov se lahko vloži potem, ko pristojno prvostopenjsko sodišče sestavi javno listino v smislu člena 4, točka 10, Uredbe [št. 655/2014].
(3) Tožeča stranka lahko v kateri koli fazi sodnega postopka do njegovega zaključka predlaga sodišču, pred katerim teče postopek, naj izda evropski nalog za zamrznitev bančnih računov. Če se vloga za izdajo evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov vloži v postopku s kasacijsko pritožbo, je za obravnavo pristojno pritožbeno sodišče.
(4) Vloga za izdajo evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov se lahko vloži po razglasitvi sodbe sodišča, ki je na prvi stopnji obravnavalo spor o glavni stvari, ali po potrditvi sodne poravnave.“
Spor o glavni stvari in vprašanja za predhodno odločanje
19 Tožeča stranka iz postopka v glavni stvari je 155. senatu III. oddelka Sofiyski rayonen sad (okrožno sodišče v Sofiji, Bolgarija) vložila predlog za izdajo plačilnega naloga na podlagi člena 410 GPK proti dvema dolžnikoma, ki morata solidarno plačati znesek, ki ustreza predplačilu na podlagi prodajne predpogodbe z dne 20. oktobra 2017 in aneksa k tej pogodbi, povečanemu za pripadajoče zakonske obresti od 2. marca 2018 do dokončnega plačila zahtevanega zneska.
20 Predložitveno sodišče je 5. aprila 2018 izdalo plačilni nalog na podlagi člena 410 GPK. Dolžnikoma sta bila 18. aprila 2018 poslana prepisa navedenega naloga na njuna naslova v Sofiji (Bolgarija), kakor ju je navedla tožeča stranka iz postopka v glavni stvari in ki sta ustrezala naslovoma iz nacionalnega registra prebivalstva.
21 Ta prepisa sta bila vrnjena pošiljatelju, saj dolžnika na navedenih naslovih nista bila najdena. Poleg tega se v predpisanem roku nista odzvala na obvestili, ki sta bili v skladu s členom 47(1) GPK pritrjeni na njuna vrata ali poštni nabiralnik. Iz predloga za sprejetje predhodne odločbe izhaja, da predložitveno sodišče ni moglo pridobiti nobenega drugega naslova dolžnikov.
22 To sodišče je s sklepom z dne 2. avgusta 2018, ki je bil vročen 3. avgusta 2018, tožečo stranko iz postopka v glavni stvari obvestilo, da lahko vloži tožbo za ugotovitev obstoja svoje terjatve proti dolžnikoma v skladu s členom 415(1), točka 2, GPK.
23 Na dan, ko je bil sprejet ta sklep, je tožeča stranka iz postopka v glavni stvari predložitvenemu sodišču predlagala, da naj ji na podlagi člena 618a GPK in člena 8 Uredbe št. 655/2014 izda evropski nalog za zamrznitev bančnih računov, ki jih imata dolžnika na Švedskem, ker sta dolžnika zapustila Bolgarijo in sta takrat prebivala na Švedskem.
24 Predložitveno sodišče je s sklepom z dne 2. avgusta 2018 ta novi predlog in njegove priloge posredovalo predsedniku II. civilnega oddelka Sofiyski rayonen sad (okrožno sodišče v Sofiji) za začetek ločenega postopka in imenovanje sodnika poročevalca. Vendar je predsednik II. civilnega oddelka zadevo predložil predložitvenemu sodišču in mu naročil, naj odloči v zadevi, ter navedel, da je plačilni nalog z dne 5. aprila 2018, izdan na podlagi člena 410 GPK, „javna listina“ v smislu člena 4, točka 10, Uredbe št. 655/2014 in da ni razlogov za začetek ločenega postopka.
25 Predložitveno sodišče je drugačnega mnenja. Meni, da nalog na podlagi člena 410 GPK ni takoj izvršljiv, ker je zoper njega mogoče vložiti ugovor na podlagi člena 414 GPK. Tak nalog torej ni „javna listina“ v smislu člena 4, točka 10, Uredbe št. 655/2014. To, da nalog ni takoj izvršljiv, naj bi izhajalo tudi iz člena 415(5) GPK, ki določa, da je treba nalog razveljaviti, če upnik ne predloži dokaza o vložitvi predloga v predpisanem roku. V obravnavanem primeru naj torej ne bi obstajal izvršljiv nalog, ki bi bil javna listina in na podlagi katerega bi lahko predložitveno sodišče v okviru postopka za izdajo plačilnega naloga izdalo evropski nalog za zamrznitev bančnih računov na podlagi člena 618a(2) GPK. Ta nalog naj bi bilo mogoče izdati le v ločenem postopku v glavni stvari na podlagi člena 618a(3) GPK.
26 Poleg tega predložitveno sodišče navaja, da v okviru postopka za izdajo plačilnega naloga, ki ga določa člen 410 GPK, sodišče, ki odloča o tem postopku, obvezuje le tisti rok, določen z nacionalnimi predpisi za izdajo plačilnega naloga, ki med sodnimi počitnicami ne teče. Člen 18(1) Uredbe št. 655/2014 pa določa rok, v katerem mora sodišče odločiti o vlogi za izdajo evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov. Predložitveno sodišče sprašuje, ali ima ta rok prednost pred nacionalnimi predpisi in bi zato moralo odločiti v roku iz člena 18(1) te uredbe, čeprav ta rok poteče med sodnimi počitnicami.
27 V teh okoliščinah je Sofiyski rayonen sad (okrožno sodišče v Sofiji) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:
„1. Ali je plačilni nalog v zvezi z denarno terjatvijo na podlagi člena 410 [GPK], ki še ni postal izvršljiv, javna listina v smislu člena 4, točka 10, Uredbe [št. 655/2014]?
2. Če plačilni nalog na podlagi člena 410 [GPK] ni javna listina, ali je treba na podlagi vloge upnika začeti ločen postopek, ki je drugačen od postopka na podlagi člena 410 [GPK], na podlagi člena 5(a) Uredbe [št. 655/2014]?
3. Če je plačilni nalog na podlagi člena 410 [GPK] javna listina, ali je potem sodišče dolžno odločiti v roku iz člena 18(1) Uredbe [št. 655/2014], če je tek rokov med sodnimi počitnicami v skladu z določbo nacionalnega prava zadržan?“
Vprašanja za predhodno odločanje
Uvodne ugotovitve
28 Spomniti je treba, da je naloga Sodišča v okviru postopka sodelovanja med nacionalnimi sodišči in Sodiščem, uvedenega s členom 267 PDEU, nacionalnemu sodišču dati koristen odgovor, ki mu omogoča rešitev spora, o katerem odloča. S tega vidika mora Sodišče po potrebi preoblikovati vprašanja, ki so mu bila predložena (sodba z dne 26. septembra 2019, UTEP 2006., C‑600/18, EU:C:2019:784, točka 17 in navedena sodna praksa). Naloga Sodišča je namreč razložiti vse določbe prava Unije, ki jih nacionalna sodišča potrebujejo za odločanje o sporih, ki so jim predloženi, tudi če te določbe niso izrecno navedene v vprašanjih, ki mu jih ta sodišča postavijo.
29 Čeprav se zastavljena vprašanja formalno nanašajo v glavnem na razlago člena 4, točka 10, člena 5(a), in člena 18(1) Uredbe št. 655/2014, to Sodišča ne ovira, da predložitvenemu sodišču poda vse vidike razlage prava Unije, ki bi mu lahko koristili pri presoji v zadevi v glavni stvari. Glede tega mora Sodišče iz elementov, ki jih je predložilo nacionalno sodišče, zlasti iz obrazložitve predložitvene odločbe, izluščiti elemente tega prava, ki jih je treba razložiti ob upoštevanju predmeta spora v postopku v glavni stvari (glej po analogiji sodbi z dne 4. septembra 2014, eco cosmetics in Raiffeisenbank St. Georgen, C‑119/13 in C‑120/13, EU:C:2014:2144, točka 33, ter z dne 26. septembra 2019, UTEP 2006., C‑600/18, EU:C:2019:784, točka 18 in navedena sodna praksa).
Prvo vprašanje
30 Predložitveno sodišče s prvim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člen 4, točka 10, Uredbe št. 655/2014 razlagati tako, da je plačilni nalog, kakršen je ta iz postopka v glavni stvari, ki še ni postal izvršljiv, zajet s pojmom „javna listina“ v smislu te določbe.
31 Najprej je treba navesti, da iz člena 1 Uredbe št. 655/2014 izhaja, da ta uredba določa postopek Unije, ki upniku omogoča, da pridobi evropski nalog za zamrznitev bančnih računov kot alternativo ukrepom zavarovanja, ki so določeni v nacionalnem pravu, in ki preprečuje, da bi bila s prenosom ali dvigom sredstev, ki jih ima dolžnik ali so za račun dolžnika na bančnem računu v državi članici, ogrožena poznejša izvršitev upnikovega zahtevka do zneska, navedenega v nalogu.
32 Kot izhaja iz uvodne izjave 5 Uredbe št. 655/2014, se s to uredbo določijo zavezujoči predpisi, ki se neposredno uporabljajo in s katerimi se določi enoten evropski postopek za zamrznitev bančnih računov, ki v čezmejnih primerih omogoča učinkovito in hitro zamrznitev sredstev na bančnih računih.
33 Za enostavnejšo uporabo te uredbe v praksi ta določa standardni obrazec za vlogo za izdajo naloga, ki je določen v Prilogi I k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 2016/1823 z dne 10. oktobra 2016 o določitvi obrazcev iz Uredbe (EU) št. 655/2014 (UL 2016, L 283, str. 1) in ki ga mora upnik uporabiti na podlagi člena 8 Uredbe št. 655/2014.
34 Člen 5 Uredbe št. 655/2014 določa, da lahko na eni strani upnik vloži vlogo za izdajo takega naloga za zamrznitev, preden v državi članici začne postopek v glavni stvari zoper dolžnika ali v kateri koli fazi takega postopka, vse do izdaje sodne odločbe ali potrditve ali sklenitve sodne poravnave. Na drugi strani lahko upnik to vlogo vloži tudi potem, ko v državi članici pridobi sodno odločbo, sodno poravnavo ali javno listino, na podlagi katere mora dolžnik poplačati upnikov zahtevek.
35 Člen 6(1) Uredbe št. 655/2014 določa, da kadar upnik še ni pridobil sodne odločbe, sodne poravnave ali javne listine, so za izdajo naloga za zamrznitev pristojna sodišča države članice, ki so v skladu z ustreznimi pravili o pristojnosti, ki se uporabljajo, pristojna za odločanje o glavni stvari. Z odstavkoma 3 in 4 tega člena so urejeni primeri, v katerih je upnik že pridobil sodno odločbo, sodno poravnavo ali javno listino. Prvič, iz člena 6(3) te uredbe izhaja, da so za izdajo takega naloga za zamrznitev glede zahtevka, navedenega v sodni odločbi ali sodni poravnavi, pristojna sodišča države članice, v kateri je bila izdana sodna odločba ali potrjena ali sklenjena sodna poravnava. Drugič, iz člena 6(4) te uredbe izhaja, da kadar je upnik pridobil javno listino, so za izdajo naloga za zamrznitev glede zahtevka, navedenega v tej listini, pristojna sodišča, ki so v ta namen določena v državi članici, v kateri je bila ta listina sestavljena. To razlikovanje je povzeto v rubriki 5, naslovljeni „Pristojnosti“, iz obrazca iz Priloge I k Izvedbeni uredbi 2016/1823.
36 Iz spisa, ki je bil predložen Sodišču, izhaja, da predložitveno sodišče v bistvu meni, da plačilni nalog, ki ga je izdalo v sporu o glavni stvari na podlagi člena 410 GPK, ni bil izvršljiv na datum, ko je tožeča stranka iz postopka v glavni stvari vložila vlogo za izdajo evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov na podlagi člena 8 Uredbe št. 655/2014. Iz tega naj bi izhajalo, da predložitveno sodišče ni pristojno za izdajo tega naloga.
37 Za določitev, ali je sodišče, ki je izdalo plačilni nalog na podlagi nacionalnih predpisov, pristojno tudi za izdajo evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov, je treba ugotoviti, ali morajo biti „sodna odločba“, „sodna poravnava“ ali „javna listina“, ki jih je upnik pridobil v izvorni državni članici v smislu Uredbe št. 655/2014, izvršljive.
38 V zvezi s tem je treba spomniti, da v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča iz zahtev po enotni uporabi prava Unije in načela enakosti izhaja, da je treba pojme iz določbe prava Unije, ki za določitev svojega pomena in obsega ne napotuje izrecno na pravo držav članic, običajno v vsej Uniji razlagati avtonomno in enotno, pri čemer se ne smejo upoštevati le pojmi iz te določbe, ampak tudi njeno sobesedilo in cilji, ki se uresničujejo z zadevno ureditvijo (sodba z dne 23. maja 2019, WB, C‑658/17, EU:C:2019:444, točka 50 in navedena sodna praksa).
39 Člen 4, točke od 8 do 10, Uredbe št. 655/2014, ki opredeljuje pojme „sodna odločba“, „sodna poravnava“ in „javna listina“, ne določa izrecno, da mora biti zadevni akt izvršljiv. Zato je treba ugotoviti, da samo z dobesedno razlago te določbe ni mogoče določiti, ali pojem „javna listina“ v smislu te določbe zahteva, da mora biti zadevni akt izvršljiv.
40 Glede preučitve sobesedila te določbe, želi člen 7 Uredbe št. 655/2014 v povezavi z uvodno izjavo 14 te uredbe doseči ustrezno ravnotežje med interesi upnika in dolžnika s tem, da določa različne pogoje za izdajo evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov glede na to, ali je upnik že pridobil naslov, na podlagi katerega lahko od dolžnika zahteva plačilo dolga v izvorni državi članici, ali ne. Natančneje, v prvem primeru mora upnik dokazati le, da je ukrep nujen zaradi neposredne nevarnosti, medtem ko mora v drugem primeru sodišče prepričati tudi o fumus boni iuris.
41 Kot je generalni pravobranilec poudaril v točkah 68 in 69 sklepnih predlogov, bi razlaga člena 4, točke od 8 do 10, Uredbe št. 655/2014, v skladu s katero naslov, ki ga je pridobil upnik in ki ni izvršljiv v izvorni državi članici, predstavljajo „sodna odločba“, „javna listina“ ali „sodna poravnava“ v smislu te določbe, lahko ogrozila ravnotežje iz prejšnje točke te sodbe.
42 Poleg tega to razlago potrjuje besedilo člena 14(1) Uredbe št. 655/2014 v povezavi z uvodno izjavo 20 te uredbe, ki določa, da se lahko zahteva za pridobitev informacij o bančnih računih dolžnika pridobi med drugim na podlagi izvršilnega naslova. Te informacije je mogoče zahtevati brez izvršilnega naslova le izjemoma in le če so izpolnjeni nekateri strožji pogoji.
43 Taka razlaga je potrjena tudi s pripravljalnimi deli Uredbe št. 655/2014. V predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov z namenom olajšanja čezmejne izterjave dolgov v civilnih in gospodarskih zadevah (COM(2011) 445 final) se je razlikoval na eni strani primer, v katerem je upnik že pridobil sodno odločbo, sodno poravnavo ali izvršljivo javno listino v državi članici izvršitve, in na drugi strani primer, ko upnik še ni začel sodnega postopka v glavni stvari ali ko je pridobil naslov zoper nasprotno stranko, ki je izvršljiv v državi članici izvora, ampak še ni bil razglašen za izvršljivega v državi članici izvršitve.
44 Tega razlikovanja med izvršljivostjo naslovov v državi članici izvora in v državi članici izvršitve pa zakonodajalec Unije ni upošteval in pogoji za izdajo evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov, ki so bili predvideni, če bi imel upnik že izvršljiv naslov v državi članici izvora, so bili iz te predpostavke preneseni na predpostavko, ko ima upnik naslov, na podlagi katerega od dolžnika lahko zahteva plačilo terjatve. Tako iz analize pripravljalnih del Uredbe št. 655/2014 izhaja, da mora biti ta naslov, da se ga lahko obravnava kot „sodno odločbo“, „sodno poravnavo“ ali „javno listino“, izvršljiv v državi članici izvora.
45 Glede na zgoraj navedeno je treba na prvo vprašanje odgovoriti, da je treba člen 4, točka 10, Uredbe št. 655/2014 razlagati tako, da plačilni nalog, kakršen je ta v postopku v glavni stvari, ki ni izvršljiv, ni „javna listina“ v smislu te določbe.
Drugo vprašanje
46 Predložitveno sodišče z drugim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člen 5(a) Uredbe št. 655/2014 razlagati tako, da se tekoči postopek za izdajo plačilnega naloga, kakršen je ta iz postopka v glavni stvari, lahko šteje za „postopek v glavni stvari“ v smislu te določbe.
47 V uvodni izjavi 13 te uredbe je navedeno, da bi moral pojem postopka v glavni stvari zajemati vse postopke, katerih cilj je pridobitev izvršljivega naslova za zadevni zahtevek, vključno s skrajšanimi postopki v zvezi s plačilnimi nalogi. Uredba št. 655/2014 torej ta pojem opredeljuje široko.
48 V obravnavanem primeru je glede na to, da dolžnika nista bila najdena na navedenem naslovu v Bolgariji in se v roku dveh tednov, ki je določen v členu 414 GPK, nista odzvala na obvestili, sodišče tožečo stranko iz postopka v glavni stvari obvestilo, da lahko vloži tožbo za ugotovitev obstoja svoje terjatve proti dolžniku v skladu s členom 415(1), točka 2, GPK.
49 Poleg tega člen 415(5) GPK določa, da se plačilni nalog delno ali v celoti razveljavi, če tožeča stranka ne predloži dokaza, da je tožbo vložila v predpisanem roku. Vendar – in s pridržkom preverjanj, ki jih mora opraviti predložitveno sodišče – iz predloga za sprejetje predhodne odločbe ne izhaja, da je bil postopek odložen ali razveljavljen.
50 Iz tega izhaja – s pridržkom preverjanj, ki jih mora opraviti predložitveno sodišče – da je treba postopek za izdajo plačilnega naloga, ki ga je pri predložitvenem sodišču začela tožeča stranka v postopku v glavni stvari, šteti za postopek v glavni stvari, ki poteka pred tem sodiščem v smislu člena 5(a) Uredbe št. 655/2014.
51 V obravnavanem primeru torej ne bi smelo biti nujno, da tožeča stranka iz postopka v glavni stvari vloži ločeno tožbo, ki je drugačna od postopka na podlagi člena 410 [GPK].
52 Glede na zgoraj navedeno je treba na drugo vprašanje za predhodno odločanje odgovoriti, da je treba člen 5(a) Uredbe št. 655/2014 razlagati tako, da je tekoči postopek za izdajo plačilnega naloga, kakršen je ta v postopku v glavni stvari, mogoče šteti za „postopek v glavni stvari“ v smislu te določbe.
Tretje vprašanje
53 Predložitveno sodišče s tretjim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člen 45 Uredbe št. 655/2014 razlagati tako, da sodne počitnice spadajo v pojem „izjemne okoliščine“ v smislu te določbe.
54 Glede vprašanj predložitvenega sodišča v zvezi s spoštovanjem roka iz člena 18(1) Uredbe št. 655/2014 ta določba določa, da pristojno sodišče sprejme odločitev do konca desetega delovnega dne po tem, ko je upnik vložil oziroma, kadar je to potrebno, dopolnil vlogo.
55 V uvodni izjavi 37 te uredbe je navedeno, da so ti roki določeni zato, da se evropski nalog za zamrznitev bančnih računov izda in izvrši hitro. Člen 45 te uredbe pa določa, da je mogoče od teh rokov odstopati, če to upravičujejo izjemne okoliščine, na primer v zadevah, ki so pravno ali dejansko kompleksne, kot je navedeno v uvodni izjavi 37. V zvezi s tem obdobij sodnih počitnic ni mogoče opredeliti kot „izjemne okoliščine“ v smislu te določbe.
56 Iz zgoraj navedenih preudarkov izhaja, da je treba člen 45 Uredbe št. 655/2014 razlagati tako, da sodne počitnice ne spadajo v pojem „izjemne okoliščine“ v smislu te določbe.
Stroški
57 Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.
Iz teh razlogov je Sodišče (šesti senat) razsodilo:
1. Člen 4, točka 10, Uredbe (EU) št. 655/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o določitvi postopka za evropski nalog za zamrznitev bančnih računov z namenom olajšanja čezmejne izterjave terjatev v civilnih in gospodarskih zadevah je treba razlagati tako, da plačilni nalog, kakršen je ta v postopku v glavni stvari, ki ni izvršljiv, ni „javna listina“ v smislu te določbe.
2. Člen 5(a) Uredbe št. 655/2014 je treba razlagati tako, da je tekoči postopek za izdajo plačilnega naloga, kakršen je ta v postopku v glavni stvari, mogoče šteti za „postopek v glavni stvari“ v smislu te določbe.
3. Člen 45 Uredbe št. 655/2014 je treba razlagati tako, da sodne počitnice ne spadajo v pojem „izjemne okoliščine“ v smislu te določbe.
Podpisi