Tožba, vložena 28. septembra 2021 – Evropska komisija/Republika Poljska
(Zadeva C-602/21)
Jezik postopka: poljščina
Stranki
Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnika: D. Milanowska, M. Noll-Ehlers, agenta)
Tožena stranka: Republika Poljska
Predlog tožeče stranke
Sodišče naj ugotovi, da:
1) Republika Poljska s tem, da je zahtevala pripravo akcijskih načrtov za območja, na katerih na katerih niso presežene mejne vrednosti hrupa, do 18. julija 2014, ni izpolnila svojih obveznosti iz člena 8(1) in (2) Direktive 2002/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2002 o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa1 ;
2) Republika Poljska s tem, da ni zahtevala, da akcijski načrti vsebujejo zapis organiziranih javnih posvetovanj skladno s členom 8(7) Direktive 2002/49 in ukrepov, ki jih nameravajo pristojne oblasti sprejeti v naslednjih petih letih zaradi varovanja mirnih območij, ni izpolnila obveznosti iz točke 1, sedma in deveta alinea, Priloge V k tej direktivi;
3) Republika Poljska s tem, da ni pripravila akcijskih načrtov za 20 glavnih železniških prog, ki so navedene v prilogi A.3 k tožbi, ni izpolnila obveznosti iz člena 8(2) Direktive 2002/49;
4) Republika Poljska s tem, da ni pripravila akcijskih načrtov za 290 glavnih cest, ki so navedene v prilogi A.4 k tožbi, ni izpolnila obveznosti iz člena 8(2) Direktive 2002/49; in
5) Republika Poljska s tem, da ni predložila povzetkov akcijskih načrtov za 20 glavnih železniških prog, navedenih v prilogi A.3 k tožbi, in za 290 glavnih cest, navedenih v prilogi A.4 k tožbi, ni izpolnila obveznosti iz člena 10(2) Direktive 2002/49 v povezavi z njeno Prilogo VI;
Republiki Poljski naj se naloži plačilo stroškov postopka.
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
Komisija v okviru prvega očitka navaja, da uvedba zahteve, da se do 18. julija 2024 pripravijo akcijski načrti za območja, na katerih niso presežene mejne vrednosti hrupa, ne zagotavlja ustreznega varstva teh območij in ima za posledico, da Republika Poljska ni izpolnila svoje obveznosti priprave akcijskih načrtov zaradi upravljanja s problemi in učinki hrupa ter zmanjšanja hrupa na svojih območjih kar ni v skladu s členom 8(1) in (2) Direktive 2002/49. Cilji direktive v zvezi z izogibanjem in preprečevanjem škodljivih učinkov okoljskega hrupa in ohranitvijo dobre kakovosti okoljskega hrupa je namreč mogoče uresničiti le, če se akcijski načrti pripravijo tudi za območja, na katerih mejne vrednoti hrupa niso presežene.
Komisija v okviru drugega očitka navaja, da v poljskem pravi ni zagotovljeno, da se program varstva okolja nanaša tudi na ukrepe zaradi varovanja mirnih območij, kot to zahteva Direktiva 2002/49. Poljsko pravo te zahteve ne izpolnjuje. Poleg tega poljsko pravo ne določa zahteve, da je predložitev zapisa organiziranih javnih posvetovanj skladno s členom 8(7) Direktive 2002/49 obvezni element akcijskega načrta. Člen 119a(5) ustawa Prawo ochrony środowiska (zakon o varstvu okolja) zahteva le, da odgovorni Marszałek (vodja lokalne vlade) izvede javna posvetovanja v skladu z ustreznimi določbami. Vendar pa ni pravne obveznosti, da se zapis organiziranih javnih posvetovanj upošteva v akcijskem načrtu.
Komisija v okviru tretjega očitka navaja, da Poljska ni pripravila akcijskih načrtov za 20 glavnih železniških prog, ki jih je ta država prej Komisiji priglasila kot take glavne železniške proge, zaradi česar je Poljska kršila člen 8(2) Direktive 2002/49.
Komisija v okviru četrtega očitka navaja, da Poljska ni pripravila akcijskih načrtov za 290 glavnih cest, ki jih je ta država prej Komisiji priglasila kot take glavne ceste, zaradi česar je Poljska kršila člen 8(2) Direktive 2002/49.
Komisija v okviru petega očitka navaja, da Poljska ni predložila akcijskih načrtov za 20 glavnih železniških prog in za 290 glavnih cest, zaradi česar je kršila člen 10 Direktive 2002/49.
____________
1 UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 7, str. 101.