SODBA SODIŠČA PRVE STOPNJE (peti senat)
z dne 12. junija 2007(*)
„Znamka Skupnosti – Prijava besedne znamke Skupnosti TWIST & POUR – Absolutni razlog za zavrnitev registracije – Znamka brez razlikovalnega učinka – Člen 7(1)(b) Uredbe (ES) št. 40/94“
V zadevi T‑190/05,
The Sherwin-Williams Company, s sedežem v Clevelandu, Ohio (Združene države), ki jo zastopata E. Armijo Chávarri in A. Castán Pérez-Gómez, odvetnika,
tožeča stranka,
proti
Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT), ki ga zastopa Ó. Mondéjar, zastopnik,
tožena stranka,
zaradi tožbe proti odločbi drugega odbora za pritožbe UUNT z dne 22. februarja 2005 (zadeva R 755/2004‑2) glede registracije znaka TWIST & POUR kot znamke Skupnosti,
SODIŠČE PRVE STOPNJE EVROPSKIH SKUPNOSTI (peti senat),
v sestavi M. Vilaras, predsednik, E. Martins Ribeiro in K. Jürimäe, sodnici,
sodna tajnica: B. Pastor, namestnica sodnega tajnika,
na podlagi tožbe, vložene v sodnem tajništvu Sodišča prve stopnje 9. maja 2005,
na podlagi odgovora na tožbo, vloženega v sodnem tajništvu Sodišča prve stopnje 11. avgusta 2005,
na podlagi obravnave z dne 18. januarja 2007
izreka naslednjo
Sodbo
Dejansko stanje
1 Tožeča stranka je 25. februarja 2003 pri Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) vložila prijavo znamke Skupnosti na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti (UL 1994, L 11, str. 1), kot je bila spremenjena.
2 Znamka, za katero je bila zahtevana registracija, je besedni znak TWIST & POUR.
3 Proizvodi, za katere je bila zahtevana registracija, spadajo v razred 21 Nicejskega aranžmaja o mednarodni klasifikaciji proizvodov in blaga zaradi registracije znamk z dne 15. junija 1957, kot je bil revidiran in spremenjen, in ustrezajo sledečemu opisu: „Plastične posode z ročajem, ki se prodajajo kot sestavni deli za skladiščenje in pretakanje tekoče barve“.
4 Preizkuševalec je z dopisom z dne 10. marca 2004 tožečo stranko obvestil, da prijavljene znamke ni mogoče registrirati, ker ne izpolnjuje pogojev iz člena 7(1)(b) Uredbe št. 40/94. Preizkuševalec je navedel zlasti, da naj te znamke ne bi bilo mogoče zaznati kot označbo izvora. Preizkuševalec je tako tožečo stranko pozval, naj v roku dveh mesecev predloži svoja stališča.
5 Tožeča stranka je z dopisom z dne 10. maja 2004 v bistvu odgovorila, da je bila prijavljena znamka dovolj izvirna, da bi bila registrirana in da bi izpolnjevala funkcijo znamke, da bi jo bilo treba obravnavati v celoti in da je bilo pri UUNT registriranih več drugih znamk, ki vsebujejo besedo „twist“.
6 Preizkuševalec je z odločbo z dne 23. junija 2004 to zahtevo zavrnil, ker prijavljena znamka Skupnosti trči ob razlog za zavrnitev, določen v členu 7(1)(b) Uredbe št. 40/94, ker, prvič, je bila sestavljena iz dveh angleških glagolov, omejenih na to, da potrošnike seznanjata o lastnostih zadevnega proizvoda, drugič, preneseno sporočilo je bilo enostavno, jasno in neposredno, tretjič, izključne pravice do uporabe vsakdanjih izrazov in prilagajanja navedenih izrazov, ki opisujejo proizvode, ni mogoče odobriti le enemu podjetju, in četrtič, druge znamke, ki jih navaja tožeča stranka, niso bile primerljive z znamko, ki je predmet obravnavane zadeve.
7 Tožeča stranka je 30. avgusta 2004 na podlagi členov od 57 do 62 Uredbe št. 40/94 pri UUNT vložila pritožbo proti odločbi preizkuševalca.
8 Drugi odbor za pritožbe je z odločbo z dne 22. februarja 2005 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), vročeno 28. februarja 2005, v bistvu ugotovil, da je bilo sporočilo, posredovano s prijavljeno znamko, enostavno, jasno in neposredno, tako da je besedni znak TWIST & POUR potrošnike le obveščal, da za to, da bi dobili barvo iz posode, zadostuje, da zavrtijo pokrov in prelijejo vsebino. V zvezi s tem je odbor za pritožbe ob upoštevanju tega, da besedni znak TWIST & POUR opisuje proizvode, za katere je bila zahtevana registracija, pritožbo zavrnil. Odbor za pritožbe je tudi navedel, da je bila trditev tožeče stranke, da naj bi preizkuševalec upošteval upoštevne elemente v okviru člena 7(1)(c) in ne člena 7(1)(b) Uredbe št. 40/94, napačna, ker se ti določbi prekrivata. Odbor za pritožbe je poleg tega poudaril, da je v skladu s sodno prakso Sodišča in predvsem sodbo z dne 12. februarja 2004 v zadevi Campina Melkunie (C-265/00, Recueil, str. I‑1699) preizkuševalec upravičeno odločil, da je bila prijavljena znamka brez razlikovalnega učinka v smislu člena 7(1)(b) Uredbe št. 40/94, ker opisuje določene lastnosti zadevnih proizvodov. Odbor za pritožbe je ocenil, da dejstvo, da preizkuševalec ni izrecno navedel člena 7(1)(c) navedene uredbe in da svoje odločbe ni izrecno utemeljil na tej določbi, ni zelo pomembno, ker je bila tožeča stranka v celoti seznanjena z lastnostmi ugovora in bi lahko predložila stališča o domnevnem razlikovalnem učinku prijavljene znamke. Odbor za pritožbe je v zvezi z nedoslednostjo UUNT zaradi registracije podobnih znamk opozoril, da so obstajali postopki za ugotovitev ničnosti za napačno odobrene registracije in da je bilo pomembno, da je njegova odločba dosledna.
Predlogi strank
9 Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, naj:
– tožbo razglasi za dopustno;
– izpodbijano odločbo razveljavi;
– UUNT naloži plačilo stroškov.
10 UUNT Sodišču prve stopnje predlaga, naj:
– tožbo zavrne;
– tožeči stranki naloži plačilo stroškov.
Pravo
11 Tožeča stranka se v utemeljitev tožbe sklicuje na en tožbeni razlog, in sicer kršitev člena 7(1)(b) Uredbe št. 40/94.
Trditve strank
12 Tožeča stranka opozarja, da se, tako kot izhaja iz sodne prakse, prepoved, določena v členu 7(1)(b) Uredbe št. 40/94, nanaša na znake, ki niso ustrezni za izpolnitev bistvene naloge znamke, in sicer identificirati izvor proizvoda ali storitve, kot so znamke, ki se ali ki bi se lahko običajno uporabljale v povezavi z oglaševanjem proizvodov in storitev, ki jih označuje znamka (sodba Sodišča prve stopnje z dne 30. junija 2004 v zadevi Norma Lebensmittelfilialbetrieb proti UUNT (Mehr für Ihr Geld), T-281/02, ZOdl, str. II-1915, točki 24 in 33). Razlikovalni učinek znamke bi bilo treba v skladu s to sodno prakso preučiti na eni strani glede na proizvode ali storitve, za katere se zahteva registracija, in na drugi strani glede na to, kako znamko zaznava upoštevna javnost (zgoraj navedena sodba Mehr für Ihr Geld, točka 26).
13 Ker so v obravnavani zadevi zadevni proizvodi posode s tekočo barvo, namenjene vsem potrošnikom, naj bi bil upoštevna javnost povprečni potrošnik, normalno osveščen ter razumno pozoren in preudaren. Ker je poleg tega besedni znak sestavljen iz dveh angleških besed, naj bi bila upoštevna javnost angleško govoreča javnost (sodba Sodišča prve stopnje z dne 27. februarja 2002 v zadevi Ellos proti UUNT (ELLOS), T‑219/00, Recueil, str. II‑753, točki 30 in 31).
14 Tožeča stranka poleg tega opozarja na sodno prakso, v skladu s katero je na eni strani vsak razlog za zavrnitev neodvisen od drugih in se zanj zahteva ločeni preizkus tako, da je treba navedene razloge za zavrnitev razlagati ob upoštevanju splošnega interesa, ki utemeljuje vsakega izmed njih (sodba Sodišča z dne 16. septembra 2004 v zadevi SAT.1 proti UUNT, C‑329/02 P, ZOdl., str. I‑8317). Ker je na drugi strani znak znamka, sestavljena iz dveh besed, bi bilo treba njen razlikovalni učinek začeti presojati s preizkusom znamke kot celote (sodba Sodišča prve stopnje z dne 2. julija 2002 v zadevi SAT.1 proti UUNT (SAT.2), T‑323/00, Recueil, str. II‑2839).
15 Tožeča stranka meni, da naj bi bil besedni znak TWIST & POUR razlikovalen, in zato naj bi bila rešitev, ki jo je podal odbor za pritožbe, ki utemeljuje domnevno neustreznost navedenega znaka za izpolnitev razlikovalne funkcije, nezadostna, neutemeljena in približna.
16 Tožeča stranka najprej navaja, da je odbor za pritožbe ugotovil, da prijavljena znamka nima razlikovalnega učinka, ker je domneval, da je znak opisnen, saj je v točki 11 izpodbijane odločbe navedel, da besedni znak TWIST & POUR potrošnike le obvešča, da za to, da bi dobili barvo iz posode, zadostuje, da zavrtijo pokrov in prelijejo vsebino. Ta rešitev naj bi bila ponovljena v točki 12 navedene odločbe, v kateri naj bi bilo navedeno, da naj bi prijavljena znamka posredovala navodila za uporabo izdelka.
17 To merilo naj bi bilo torej mogoče upoštevati v okviru člena 7(1)(c) Uredbe št. 40/94, na pa v okviru člena 7(1)(b). Odbor za pritožbe naj bi torej v izpodbijani odločbi napačno uporabil pravo, kot naj bi Sodišče odločilo tudi v okviru zgoraj navedene sodbe SAT.1 proti UUNT, točka 14, in sodbe z dne 21. oktobra 2004 v zadevi UUNT proti Erpo Möbelwerk (C‑64/02 P, ZOdl., str. I‑10031).
18 Drugič, napačno bi bilo zatrjevati, da je treba šteti, da je prijavljena znamka Skupnosti, ker označuje lastnosti zadevnega blaga, opisna. Treba bi bilo namreč razlikovati med opisnimi znamkami in znamkami, ki so le nakazovalne ali sugestivne. Sodišče prve stopnje pa naj bi odločilo, da čeprav opisne navedbe ne morejo biti varovane kot znamke, to pravilo ne velja tudi za nakazovalne ali sugestivne navedbe in znake (sodbe Sodišča prve stopnje z dne 31. januarja 2001 v zadevi Taurus-Film proti UUNT (Cine Action), T‑135/99, Recueil, str. II‑379, in z dne 9. oktobra 2002 v zadevi Dart Industries proti UUNT (UltraPlus), T‑360/00, Recueil, str. II‑3867).
19 Tožeča stranka meni, da ni natančno določeno, kdaj beseda nenadoma ne spada več v eno, temveč v drugo kategorijo, ampak da prej obstaja spremenljiva lestvica med obema skrajnostma – od znakov, ki niso opisni in jih je mogoče registrirati, do popolnoma opisnih znakov, ki jih ni mogoče registrirati –, na podlagi katere se znaki in lastnosti opisnega, nakazovalnega ali sugestivnega spreminjajo oziroma zavzemajo položaj glede na njihove bistvene lastnosti. A priori naj bi bila presoja razlikovalnega učinka delno odvisna od subjektivne presoje preizkuševalca in, v okviru pritožbe, odbora za pritožbe.
20 Vendar naj bi generalni pravobranilec F. G. Jacobs v točkah od 62 do 64 sklepnih predlogov k sodbi Sodišča z dne 23. oktobra 2003 v zadevi UUNT proti Wrigley (C-191/01 P, Recueil, str. I-12447, I-12449) navedel ustrezna objektivna merila, ki omogočajo razlikovanje med opisnimi znamkami in znamkami, ki naj bi bile le sugestivne.
21 Tožeča stranka meni, da če bi ta merila uporabili za besedni znak TWIST & POUR, bi bilo jasno, da je ta znamka daleč stran od tistega konca lestvice, kjer so opisni znaki.
22 Prvič, besedni znak TWIST & POUR naj bi bil kombinacija dveh glagolov, ki naj posamezno ali skupaj ne bi opisovala niti označenih proizvodov niti nobene od njihovih lastnosti. Oba glagola naj bi se namreč nanašala na dejanji, ki naj ju ne bi bilo mogoče objektivno poistovetiti s plastično posodo za barve.
23 Drugič, upoštevna javnost naj besednega znaka TWIST & POUR ne bi zaznala takoj, neposredno in brez dodatnega razmisleka kot označbo lastnosti proizvodov, ki naj bi jih označevala. Tožeča stranka meni, da zadevni potrošnik, ki bi opazil znak, naj tega ne bi samodejno povezal s plastično posodo za barve.
24 Nazadnje, besedni znak TWIST & POUR naj ne bi niti opredeljeval bistvene ali prevladujoče lastnosti proizvoda, ki bi lahko bila posebej pomembna, ko bi potrošniki izbirali proizvode teh vrst v primerjavi s proizvodi, ki jih ponuja konkurent. Navedba načina odpiranja proizvoda, na katerega se nanaša prijavljena znamka, naj ne bi bila bistvena za proizvod, ki ga označuje.
25 Tožeča stranka v nasprotju s tem, kar naj bi izhajalo iz točke 12 izpodbijane odločbe, navaja, da ne prijavlja znaka EASY-TO-OPEN ali EASY-TO-POUR, ampak znamko TWIST & POUR. Iz tega naj bi izhajalo, da je trditev, da naj bi si angleško govoreči potrošniki to znamko razlagali kot sporočilo, da „vse, kar morajo narediti, je zavrteti pokrov in preliti vsebino“, zavajajoča, ker naj bi bil besedni znak samostojen in neodvisen od proizvodov, ki jih označuje. Dalje naj ne bi bilo pravilno zatrjevati, da zadevni znak posreduje sporočilo o olajšanju uporabe proizvoda, ki ga označuje (glej v tem smislu sodbo UltraPlus, točka 18 zgoraj, točka 52). Tožeča stranka torej meni, da angleško govoreča javnost znak, ko se sooči z njim, zelo verjetno zazna kot domišljijski znak in ne bo samodejno in nemudoma pomislila na plastično posodo za barve. Šele po tem naj bi navedena javnost pomislila na delovanje označenega proizvoda, in sicer način odpiranja. Razumevanje te funkcionalnosti torej naj ne bi bila posledica samodejnega, nepremišljenega in takojšnjega zaznavanja, ampak naj bi bolj izhajala iz vnaprejšnjega poznavanja ali prizadevanja potrošnika, posledica katerega je posredno in neposredno zaznavanje, ki zato ni opisno.
26 Registracije znaka, ki naj bi se neposredno, s sklicevanjem ali sugestivno nanašala na lastnost označenega proizvoda, ni mogoče zavrniti, ker bi bilo torej v nasprotju tako z voljo zakonodajalca, kot je določena v členu 7(1)(c) Uredbe št. 40/94, kot sodno prakso, navedeno v točki 18 zgoraj.
27 Nadalje, merilo, uporabljeno v izpodbijani odločbi, naj ne bi omogočalo analize razlikovalnega učinka prijavljene znamke „vnaprej in ne da bi se upoštevala dejanska uporaba znaka“ (sodba Sodišča prve stopnje z dne 7. februarja 2002 v zadevi Mag Instrument proti UUNT (Oblike žepne svetilke), T-88/00, Recueil, str. II-467, točka 34). Tožeča stranka v zvezi s tem opozarja, da se vprašanje, ali bi v določenem primeru lahko način, na katerega se uporablja znak ali na katerega je naveden na proizvodu, kot znamka ali za druge namene, povzročil, da potrošnik ne bi zaznal znaka kot razlikovalnega znaka izvora, ampak kot enostavno tržno označbo, ne more upoštevati v okviru presoje, ali se znamka lahko registrira (sodba UltraPlus, točka 18 zgoraj, točka 52).
28 Tretjič, tožeča stranka meni, da ima besedni znak TWIST & POUR minimalno bistveno vsebino, ki upoštevni javnosti omogoča, da ga zaznava kot označbo trgovskega izvora označenega proizvoda, ker za namene člena 7(1)(b) Uredbe št. 40/94 zadostuje, da se dokaže zgolj majhen razlikovalni učinek zadevne znamke, da bi jo bilo mogoče registrirati. Tak naj bi bil primer zadevnega besednega znaka, ki naj bi bil jedrnat, neposreden in naj bi si ga upoštevna javnost zapomnila brez težav.
29 Poleg tega naj bi šlo za izviren besedni znak, sestavljen iz dveh angleških besed, katerega posebnost je učinek, ki ga ima skupen položaj glagolov „zavrteti“ in „preliti“. Združitev teh dveh besed v enem znaku naj bi povzročila določen učinek presenečenja potrošnikov, učinek, da bi pritegnil in zadržal oziroma vsaj bil zmožen zadržati njihovo pozornost. Tak znak naj bi sestavljal znamko, ki je dovolj različna od znamke, ki nastane s preprosto združitvijo dveh besed.
30 Tožeča stranka opozarja, da je v postopku pred UUNT dokazala, da se je glagol „zavrteti“ pogosto uporabljal v sestavljenih znamkah in da so bili potrošniki seznanjeni z znamkami, sestavljenimi iz tega glagola. Poleg tega naj bi druge znake, na podlagi katerih bi bilo mogoče razlikovati proizvode, UUNT registriral, med drugim TWIST & VAC, TWIST & DRINK, TWISTER TESTER, TWISTED TUBE in TWISTED DIPS. Tožeča stranka v zvezi s tem iz sodbe SAT.1 proti UUNT, točka 14 zgoraj, sklepa, da naj bi pogosta uporaba znamk, sestavljenih iz besednih elementov in povezanih slovničnih zgradb, dokazovala, da naj za to vrsto kombinacije ne bi bilo mogoče šteti, da nima razlikovalnega učinka.
31 Dejstvo, da je prijavljena znamka sestavljena iz običajnih besed, ki jih potrošnik razume, ne vpliva na razlikovalni učinek znamke. Poleg tega naj bi Sodišče prve stopnje v zvezi s tem odločilo, da samo dejstvo, da noben sestavni del znamke, ki se obravnava ločeno, nima razlikovalnega učinka, ne izključuje tega, da njihova kombinacija ne bi mogla imeti razlikovalnega učinka. Nasprotno pa bi odbor za pritožbe moral dokazati, da zadevni znak, ki se obravnava kot celoto, upoštevni javnosti ne omogoča razlikovanja proizvodov tožeče stranke od proizvodov z drugačnim trgovskim izvorom (sodba Sodišča prve stopnje z dne 14. aprila 2005 v zadevi Celltech proti UUNT (CELLTECH), T-260/03, ZOdl., str. II-1215, točki 43 in 44). Tožeča stranka meni, da ni treba, da prijavljeni znak posreduje natančno informacijo glede identitete družbe, ki daje proizvod na trg, ampak zadostuje, da navedena znamka upoštevni javnosti omogoča, da proizvod, ki ga označuje, razlikuje od proizvodov, ki naj bi imeli drugačen trgovski izvor (sodba Sodišča prve stopnje z dne 9. oktobra 2002 v zadevi KWS Saat proti UUNT (Odtenek oranžne barve), T-173/00, Recueil, str. II-3843, točka 44).
32 UUNT najprej poudarja, da se v skladu s sodno prakso razlog za zavrnitev, ki se nanaša na neobstoj razlikovalnega učinka, in razlog, ki preprečuje registracijo popolnoma opisnih znamk, do določene mere prekrivata. Znak, ki naj bi bil omejen le na opis lastnosti proizvodov in storitev, naj namreč iz istega razloga ne bi bil ustrezen za izpolnitev bistvene naloge znamke, saj bi hkrati trčil ob oba razloga za zavrnitev (zgoraj navedena sodba Campina Melkunie, točka 8). Nadalje, znaki, ki nimajo razlikovalnega učinka v smislu člena 7(1)(b) Uredbe št. 40/94, naj ne bi bili ustrezni za izpolnitev bistvene naloge znamke, in sicer opredeliti trgovski izvor proizvoda ali storitve (sodba UltraPlus, točka 18 zgoraj, točka 52). Nazadnje, znamke iz člena 7(1)(c) Uredbe št. 40/94 naj bi bile znamke, ki naj bi se glede na upoštevno javnost običajno uporabljale v trgovini za predstavljanje zadevnih proizvodov ali storitev, oziroma znamke, v zvezi s katerimi naj bi obstajali vsaj dejanski dokazi, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da bi jih bilo mogoče uporabljati na ta način.
33 UUNT v obravnavani zadevi navaja, da so zadevni proizvodi pločevinke tekoče barve, tako da bo upoštevna javnost povprečni potrošnik, normalno osveščen ter razumno pozoren in preudaren. Izraz TWIST & POUR, ki bi ga bilo mogoče prevesti kot „zavrtite in prelijte“ oziroma „zavrteti in preliti“, naj bi bil jedrnat izraz, katerega pomen naj bi bil takoj vsem razumljiv. Ta izraz naj ne bi imel nobene nenavadne lastnosti. Njegova sintaktična zgradba naj bi bila v angleškem jeziku enostavna in običajna, ker naj bi šlo zlasti za posredovanje informacije – kar najbolj enostavno in neposredno – o dveh dejanjih, ki morata biti izvedeni zaporedno, da bi bil dosežen navedeni cilj. Takojšen odziv upoštevne javnosti, povezane z navedenimi proizvodi, naj bi bil, da bi ta znak zaznala kot sporočilo v zvezi z načinom uporabe. Pločevinke barve bi bilo treba namreč odpreti, preden se lahko uporabi njihova vsebina. Včasih naj bi jih bilo treba premešati ali prenesti vsebino v drugo posodo, da bi jih bilo mogoče uporabiti. Nazadnje, pogosto naj bi bilo pločevinke barve težko odpreti in za odpiranje pločevinke uporabiti ročaj. Iz tega naj bi izhajalo, da naj izraz TWIST & POUR ne bi povzročal drugega odziva zadevnega potrošnika kot takojšnje nakazovanje na označbo v zvezi z načinom uporabe teh pločevink in ne v zvezi s podjetjem, ki jih proizvaja.
34 UUNT dodaja, da nasprotno od trditev tožeče stranke ta ugotovitev ne temelji na presoji dejanske uporabe znamke na trgu. Bolj podrobno, ugotovitev, v skladu s katero naj bi šlo za znamko, ki nima razlikovalnega učinka, naj ne bi bila odvisna od določenega dela proizvoda, na katerem bi bila znamka, ali od velikosti črk, s katerimi bi bila natisnjena na površini pločevinke. Odbor za pritožbe naj bi a priori upravičeno odločil, da naj bi se izraz TWIST & POUR (sodba Sodišča prve stopnje z dne 23. novembra 2004 v zadevi Frischpack proti UUNT (Oblika posode za sir), T‑360/03, ZOdl., str. II‑4097, točka 29) zaznaval kot navodila za uporabo proizvodov in ne kot znak, ki bi lahko izpolnjeval bistveno nalogo znamke. Ta analiza naj bi temeljila na zaznavi, ki bi jo lahko pričakovali od razumno pozornega potrošnika ob upoštevanju značilnosti znaka kot takega in zadevnih proizvodov, s tem, da se nikakor ne upoštevajo načini dejanske uporabe te znamke na trgu.
35 UUNT zatrjuje, da je logika tožeče stranke napačna, ko zatrjuje, da je odbor za pritožbe napačno uporabil pravo, ko je ugotovil, da prijavljena znamka nima razlikovalnega učinka, ker je opisna. Odbor za pritožbe naj bi namreč ugotovil, da v izrazu TWIST & POUR ni mogel najti nobene razlikovalne lastnosti, ker naj bi upoštevni potrošniki ta znak zaznavali kot navodilo, povezano z uporabo proizvoda, kar bi torej preprečevalo zaznavo znaka kot razlikovalnega. Upoštevna javnost naj bi torej v tem izrazu zaznala splošno potrditev določenih lastnosti proizvodov. Tožeča stranka naj bi nato zaradi te trditve storila napako pri analizi opisnosti znaka s tem, ko je ugotovila, da kadar znak ni opisni, gre za znak, ki ima razlikovalni učinek in ga je zato mogoče registrirati. UUNT v zvezi s tem navaja, da je odbor za pritožbe svojo odločbo utemeljil s členom 7(1)(b) Uredbe št. 40/94 in ugotovil, da ni bilo pomembno, da preizkuševalec v odločbi ni izrecno navedel člena 7(1)(c) Uredbe št. 40/94, ker so bili razlogi za zavrnitev prijave jasno navedeni.
36 UUNT dodaja, da se odbor za pritožbe v obravnavani zadevi pri ugotavljanju, da prijavljena znamka nima razlikovalnega učinka, ni omejil na trditev, da je opisna, ampak na širše obravnavanje, in sicer da naj bi besedni znak TWIST & POUR posredoval le informacije o lastnostih proizvodov in zato preprečil, da bi upoštevna javnost znamko lahko zaznala kot znak, ki ima razlikovalni učinek. Torej naj bi povezana razlaga teh dveh trditev vodila do sklepa odbora za pritožbe, da za izpodbijano znamko velja prepoved iz člena 7(1)(b) Uredbe št. 40/94. Ker je prvi vtis, ki so ga o prijavljeni znamki dobili potrošniki, da navaja navodila za uporabo proizvodov, UUNT na podlagi tega sklepa, da naj navedeni potrošniki tega znaka ne bi zaznali kot način opredelitve trgovskega izvora teh proizvodov in način razlikovanja od drugih proizvodov. Poleg tega naj bi bila presoja odbora za pritožbe enaka presoji Sodišča prve stopnje v več sodbah, v katerih naj bi ugotovilo neobstoj razlikovalnega učinka več izrazov (sodbi Sodišča prve stopnje z dne 27. februarja 2002 v zadevi Rewe-Zentral proti UUNT (LITE), T‑79/00, Recueil, str. II‑705, in z dne 8. julija 2004 v zadevi MLP Finanzdienstleistungen proti UUNT (Bestpartner), T‑270/02, ZOdl., str. II‑2837).
Presoja Sodišča prve stopnje
37 V skladu s členom 7(1)(b) Uredbe št. 40/94 se kot znamke ne registrirajo „znamke, ki so brez slehernega razlikovalnega učinka“ in v skladu s členom 7(1)(c) „znamke, ki jih sestavljajo izključno znaki ali podatki, ki lahko v gospodarskem prometu označujejo vrsto, kakovost, količino, namen, vrednost, geografski izvor ali čas proizvodnje blaga ali opravljanja storitve ali druge lastnosti blaga ali storitve“. Poleg tega člen 7(2) Uredbe št. 40/94 določa, da se „odstavek 1 […] uporablja ne glede na to, da razlogi proti registraciji obstajajo le v delu Skupnosti“.
38 Vsak od razlogov za zavrnitev, ki so našteti v členu 7(1) Uredbe št. 40/94, je neodvisen od drugih in zahteva ločen preizkus. Poleg tega je treba omenjene razloge za zavrnitev razlagati v smislu splošnega interesa, na katerem temelji vsak izmed njih. Splošni interes, ki se upošteva med preizkusom vsakega od teh razlogov za zavrnitev, lahko ali celo mora odsevati različne ugotovitve o zadevnih razlogih za zavrnitev (sodba Sodišča z dne 29. aprila 2004 v zadevi Henkel proti UUNT, C‑456/01 P in C‑457/01 P, Recueil, str. I‑5089, točki 45 in 46 ; sodba SAT.1 proti UUNT, točka 14 zgoraj, točka 25, in sodba z dne 15. septembra 2005 v zadevi BioID proti UUNT, C‑37/03 P, ZOdl., str. I‑7975, točka 59).
39 Vendar se področja uporabe razlogov za zavrnitev, določenih v členu 7(1), od (b) do (d), očitno prekrivajo (glej po analogiji sodbi Sodišča z dne 12. februarja 2004 v zadevi Koninklijke KPN Nederland, C-363/99, Recueil, str. I-1619, točki 67 in 85, in Campina Melkunie, točka 8 zgoraj, točka 18). Iz sodne prakse izhaja zlasti, da je besedna znamka, ki je opisna glede lastnosti proizvodov ali storitev v smislu člena 7(1)(c) Uredbe št. 40/94, zaradi tega dejstva nujno brez slehernega razlikovalnega učinka glede teh proizvodov in storitev v smislu člena 7(1)(b) te uredbe. Znamka je lahko kljub temu brez razlikovalnega učinka iz drugačnih razlogov, kot je morebitna opisnost (sodba Sodišča prve stopnje z dne 8. julija 2004 v zadevi Telepharmacy Solutions proti UUNT (TELEPHARMACY SOLUTIONS), T‑289/02, ZOdl., str. II‑2851, točka 24; glej v tem smislu tudi sodbo Bestpartner, točka 36 zgoraj, točka 25; glej po analogiji tudi zgoraj navedeno sodbo Koninklijke KPN Nederland, točka 86, in sodbo Campina Melkunie, točka 8 zgoraj, točka 19).
40 V primeru, kot je zadevni, ko izpodbijana odločba zajema zavrnitev registracije prijavljene znamke, ker obstaja absolutni razlog za zavrnitev, določen v členu 7(1)(b) Uredbe št. 40/94, je treba preučiti, ali je UUNT dokazal, da je bila ta znamka brez razlikovalnega učinka.
41 V zvezi s tem je treba opozoriti, da znaki, ki nimajo razlikovalnega učinka, določeni v členu 7(1)(b) Uredbe št. 40/94, niso sposobni opravljati bistvene naloge znamke, in sicer identificirati izvora proizvoda ali storitve, da bi s tem potrošniku, ki je pridobil proizvod ali storitev, omogočili, da med poznejšo pridobitvijo zadevnih proizvodov ali storitev ponovi nakup, če se je ta izkazal za pozitivnega, ali se mu izogne, če se je izkazal za negativnega (sodba LITE, točka 36 zgoraj, točka 26). To velja med drugimi za znake, ki se običajno uporabljajo v povezavi z oglaševanjem proizvodov in storitev (sodbi Sodišča prve stopnje z dne 3. julija 2003 v zadevi Best Buy Concepts proti UUNT (BEST BUY), T‑122/01, Recueil, str. II‑2235, točka 20, in Mehr für Ihr Geld, točka 12 zgoraj, točka 24).
42 Poleg tega je treba opozoriti, da pojma splošnega interesa, na katerem temelji člen 7(1)(b) Uredbe št. 40/94, očitno ni mogoče ločiti od bistvene naloge znamke, in sicer končnemu potrošniku ali uporabniku zagotoviti istovetnost izvora proizvoda ali storitve, označene z znamko, in mu dopustiti, da ta proizvod ali storitev brez možnosti zmede razlikuje od tistih drugega izvora (sodbi SAT.1 proti UUNT, točka 14 zgoraj, točki 23 in 27, in BioID proti UUNT, točka 38 zgoraj, točka 60).
43 Glede znamke, sestavljene iz besed in tiskarskega znaka, kot je znamka, ki je predmet obravnavanega spora, je mogoče morebitni razlikovalni učinek deloma ugotavljati glede na vsakega od njenih izrazov ali elementov posebej, vendar je v vsakem primeru odvisen od preučitve celote, ki jo sestavljajo ti elementi. To pomeni, da samo dejstvo, da je vsak od elementov posebej brez razlikovalnega učinka, ne izključuje možnosti, da ima lahko njihova kombinacija razlikovalni učinek (sodba SAT.1 proti UUNT, točka 14 zgoraj, točka 28; glej po analogiji tudi sodbi Campina Melkunie, točka 8 zgoraj, točki 40 in 41, in Koninklijke KPN Nederland, točka 39 zgoraj, točki 99 in 100).
44 V skladu z ustaljeno sodno prakso je razlikovalni učinek mogoče presojati na eni strani le glede na proizvode ali storitve, za katere se zahteva registracija, in na drugi strani le glede na to, kako ga dojema upoštevna javnost (sodbi LITE, točka 36 zgoraj, točka 27; BEST BUY, točka 41 zgoraj, točka 22, in Mehr für Ihr Geld, točka 12 zgoraj, točka 26).
45 V obravnavani zadevi je treba najprej ugotoviti, da je, tako kot opozarja odbor za pritožbe in čemur tožeča stranka ne nasprotuje, upoštevna javnost povprečni potrošnik, normalno osveščen ter razumno pozoren in preudaren, saj so proizvodi, ki jih označuje prijavljena znamka, in sicer pločevinke tekoče barve, namenjene vsem potrošnikom.
46 Poleg tega je na podlagi člena 7(2) Uredbe št. 40/94 upoštevna javnost, glede na katero je treba presoditi absolutni razlog za zavrnitev, angleško govoreča javnost, ker je zadevni besedni znak sestavljen iz elementov iz angleškega jezika, čemur tožeča stranka prav tako ne nasprotuje (glej v tem smislu sodbe Sodišča prve stopnje ELLOS, točka 13 zgoraj, točka 31; z dne 15. oktobra 2003 v zadevi Nordmilch proti UUNT (OLDENBURGER), T‑295/01, Recueil, str. II‑4365, točka 35, in Mehr für Ihr Geld, točka 12 zgoraj, točka 27).
47 Drugič iz točke 14 izpodbijane odločbe jasno izhaja, da je odbor za pritožbe ugotovil, da znak, za katerega je bila zahtevana registracija, ni imel razlikovalnega učinka, ker ga je bilo mogoče na zadevnem trgu razumeti le kot preprosto označbo o posebnih lastnostih proizvoda, in sicer o njegovem načinu uporabe, in ne kot navedbo trgovskega izvora navedenega proizvoda. Odbor za pritožbe je torej v bistvu ugotovil, da besedni znak TWIST & POUR ni razlikovalen v smislu člena 7(1)(b) Uredbe št. 40/94, ker bi ga upoštevna javnost zaznala kot opisnega glede na zadevne proizvode.
48 Zato je treba preveriti, ali je vez, ki jo je ugotovil odbor za pritožbe na eni strani med vsebino znaka, za katerega se zahteva registracija, ter na drugi strani zadevnimi proizvodi, dovolj konkretna in neposredna za dokaz, da bo upoštevna javnost na podlagi tega znaka takoj prepoznala navedene proizvode (glej v tem smislu sodbo Sodišča prve stopnje z dne 7. junija 2001 v zadevi DKV proti UUNT (EuroHealth), T‑359/99, Recueil, str. II‑1645, točki 35 in 36).
49 Znak je sestavljen iz dveh besed v angleškem jeziku, „twist“ in „pour“, ki, kot zatrjuje odbor za pritožbe v točki 12 izpodbijani odločbi, pomenita „zavrteti“ in „preliti“ ali „zavrtite“ in „prelijte“, čemur tožeča stranka prav tako ne nasprotuje.
50 Odbor za pritožbe je poleg tega v točki 12 izpodbijane odločbe zatrjeval, da dejstvo, da se uporabi tiskarski znak „&“, ki pomeni „in“, ni spremenilo nič v zvezi z razlikovalnim učinkom znaka, ker je uporaba tega tiskarskega znaka v angleškem jeziku običajna.
51 Ugotoviti je torej treba, da je, kot je zatrjeval UUNT, sintaktična zgradba besednega znaka TWIST & POUR v angleškem jeziku enostavna in običajna. Iz tega sledi, da zgradba tega znaka in dejstvo, da sta besedi povezani s pomočjo tiskarskega znaka „&“, ne pomenita zaznavnega odmika v zgradbi znaka, katerega registracija se predlaga, kot celote, glede na uporabljano terminologijo v vsakdanjem jeziku upoštevne javnosti, ki bi ji lahko dal razlikovalni učinek v smislu sodbe Sodišča z dne 20. septembra 2001 v zadevi Procter & Gamble proti UUNT (C‑383/99 P, Recueil, str. I‑6251, točka 40).
52 Odbor za pritožbe je torej upravičeno ugotovil, da je izraz kot celota pomenil „zavrteti in preliti“ ali „zavrtite in prelijte“.
53 Glede vezi, ki obstaja med vsebino znaka TWIST & POUR in zadevnimi proizvodi, je treba ugotoviti, da je odbor za pritožbe v točki 11 izpodbijane odločbe prav tako upravičeno ugotovil, da je bil ta znak sestavljen iz splošnih izrazov, ki se nanašata na opis lastnosti proizvoda, zlasti navodil za uporabo (glej v tem smislu sodbe Sodišča prve stopnje z dne 12. januarja 2000, DKV proti UUNT (COMPANYLINE), T‑19/99, Recueil, str. II‑1, točki 26 in 27, ki je bila v pritožbenem postopku potrjena s sodbo Sodišča za dne 19. septembra 2002 v zadevi DKV proti UUNT, C‑104/00 P, Recueil, str. I‑7561, in Bestpartner, točka 36 zgoraj, točka 24).
54 Poleg tega ta besedni znak kot celota opisuje neposredno dejanje, ki se nanaša zlasti na odpiranje posode z zamaškom, ki ga je treba zavrteti, preden se prelije vsebovana tekočina. Združena izraza sta tako omejena na opis lastnosti zadevnega proizvoda, in sicer olajšanje uporabe, zlasti barve, za katero se ponavadi zahteva, da se premeša, preden se uporabi, ali katere posodo je treba pretresti, preden se njena vsebina prelije v drugo posodo. Uporaba izrazov „twist“ in „pour“ torej izpostavlja posebej pomembno lastnost zadevnega proizvoda, in sicer zelo enostavna navodila za njegovo uporabo. Kot je odbor za pritožbe upravičeno ugotovil, si je „[t]ežko […] zamisliti, kako bi lahko bolj jasno in neposredno potrošnika obvestili, da je vse, kar mora narediti, zavrteti pokrov in preliti vsebino, kot z besedama TWIST & POUR, natisnjenima na strani škatle“.
55 Iz zgoraj navedenega izhaja, da besedni znak TWIST & POUR v nasprotju s tem, kar zatrjuje tožeča stranka, ne le nakazuje ali sugerira na določene lastnosti proizvoda, ampak nasprotno neposredno opisuje lastnosti zadevnega proizvoda. Dejstvo, da se upoštevna javnost neposredno seznani, kako olajšati uporabo proizvoda, pomeni namreč dovolj konkretno in neposredno vez med prijavljeno znamko in zadevnimi proizvodi.
56 Med obravnavo je tožeča stranka navedla, da naj bi besedni znak TWIST & POUR opisoval le dodatno lastnost zadevnega proizvoda, tako da bi morala biti njegova registracija odobrena.
57 V zvezi s tem zadostuje, da opozorimo, da je Sodišče že odločilo, da je besedna znamka, ki je opisna glede lastnosti proizvodov ali storitev, zaradi tega dejstva nujno brez slehernega razlikovalnega učinka in da ni pomembno, ali so lastnosti proizvodov ali storitev, ki jih je mogoče opisati, za trgovino bistvene ali postranske (glej po analogiji sodbo Koninklijke KPN Nederland, točka 39 zgoraj, točki 86 in 102).
58 Poleg tega tožeča stranka najprej zatrjuje, da naj bi odbor za pritožbe storil napako s tem, da je na podlagi opisnosti prijavljene znamke sklepal, da nima razlikovalnega učinka.
59 V zvezi s tem je treba opozoriti na eni strani, da čeprav je res, da je vsak od razlogov za zavrnitev registracije, navedenih v členu 3(1) Prve Direktive Sveta 89/104/EGS z dne 21. decembra 1988 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami (UL 1989, L 40, str. 1), neodvisen od drugih in zahteva ločen preizkus, še vendarle obstaja, kot je navedeno v točki 39 zgoraj, očitno prekrivanje področij uporabe razlogov, navedenih v členu 3(1), od (b) do (d). Na drugi strani, kot je bilo že navedeno v točki 39 zgoraj, je besedna znamka, ki je opisna glede lastnosti proizvodov ali storitev, zaradi tega dejstva nujno brez slehernega razlikovalnega učinka glede teh proizvodov ali storitev.
60 Tožeča stranka nato odboru za pritožbe očita, da je uporabil merilo, in sicer cilj v splošnem interesu, v skladu s katerim lahko znake vsi prosto uporabljajo, ki ga je mogoče upoštevati v okviru člena 7(1)(c), ne pa v okviru člena 7(1)(b).
61 V zvezi s tem je gotovo res, da, kot je Sodišče razsodilo v točki 36 sodbe SAT.1 proti UUNT, točka 14 zgoraj, člen 7(1)(b) Uredbe št. 40/94 ne zasleduje cilja v splošnem interesu, v skladu s katerim lahko znake vsi prosto uporabljajo.
62 Iz točke 26 sodbe SAT.1 proti UUNT, točka 14 zgoraj, izhaja, da splošni interes, na katerem temelji člen 3(1)(b) Prve direktive 89/104/EGS, določba, katere obseg je enak členu 7(1)(b) Uredbe št. 40/94, namreč izhaja iz potrebe, da se razpoložljivost elementov, ki nimajo razlikovalnega učinka in ki so sestavni deli zadevnega znaka, ne bi neupravičeno omejila za druge operaterje, ki ponujajo proizvode ali storitve enake vrste, kot so tiste, za katere je bila zahtevana registracija.
63 Vendar je v obravnavani zadevi odbor za pritožbe v točki 13 izpodbijane odločbe ugotovil, da registracija besednega znaka TWIST & POUR ne bi smela biti odobrena, ker „[je] spada[la] med vrsto znakov, razpoložljivost katerih ne bi smela biti neupravičeno omejena“.
64 Ugotoviti je torej treba, da je odbor za pritožbe s tem, da je odločil tako, uporabil upoštevno merilo, v skladu s katerim bi bilo treba razlagati člen 7(1)(b), tako da mu v zvezi s tem ni mogoče nič očitati.
65 Nazadnje je treba v zvezi s trditvijo tožeče stranke, v skladu s katero naj bi UUNT registriral podobne znamke, kot so TWIST & VAC, TWIST & DRINK, TWISTER TESTER, TWISTED TUBE in TWISTED DIPS, ugotoviti, da čeprav se predpostavlja, da so bile te znamke tesneje povezane s proizvodi, za katere so bile registrirane, kot je bil znak TWIST & POUR povezan s proizvodi, za katerega se zahteva registracija, iz tega nikakor ne izhaja, da enotna uporaba Uredbe št. 40/94 zahteva registracijo navedenega znaka za zadevne proizvode. Iz sodne prakse namreč izhaja, da so odločitve, ki jih sprejmejo odbori za pritožbe v okviru Uredbe št. 40/94 in ki se nanašajo na registracijo znaka kot znamke Skupnosti, v pristojnosti, ki je vezana, in ne diskrecijska pravica. Torej se lastnost znaka, ki se lahko registrira kot znamka Skupnosti, lahko presoja samo na podlagi te uredbe, take kot jo razlaga sodišče Skupnosti, in ne na podlagi prejšnje prakse odborov za pritožbe (sodba BioID proti UUNT, točka 38 zgoraj, točka 47; sodbe Sodišča prve stopnje z dne 9. oktobra 2002 v zadevi Glaverbel proti UUNT (Površina steklene plošče), T‑36/01, Recueil, str. II‑3887, točka 35; z dne 20. novembra 2002 v zadevi Bosch proti UUNT (Kit Pro in Kit Super Pro), T‑79/01 in T‑86/01, Recueil, str. II‑4881, točka 32, in z dne 24. novembra 2005 v zadevi Sadas proti UUNT – LTJ Diffusion (ARTHUR IN FELICIE), T‑346/04, ZOdl., str. II‑4891, točka 71).
66 Na podlagi zgoraj navedenega je treba ugotoviti, da je odbor za pritožbe upravičeno ugotovil, da je znak TWIST & POUR brez razlikovalnega učinka v smislu člena 7(1)(b) Uredbe št. 40/94, tako da tožbenega razloga ni mogoče sprejeti.
67 Iz vsega zgoraj navedenega izhaja, da je treba tožbo zavrniti.
Stroški
68 V skladu s členom 87(2) Poslovnika Sodišča se neuspeli stranki naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni. Tožeča stranka ni uspela, zato se ji v skladu s predlogi UUNT naloži plačilo stroškov.
Iz teh razlogov je
SODIŠČE PRVE STOPNJE (peti senat)
razsodilo:
1) Tožba se zavrne.
2) The Sherwin-Williams Company se naloži plačilo stroškov.
Vilaras | Martins Ribeiro | Jürimäe |
Razglašeno na obravnavi v Luxembourgu, 12. junija 2007.