Zadeva T‑236/10

Asociación Española de Banca

proti

Evropski komisiji

„Ničnostna tožba – Državne pomoči – Shema pomoči, ki omogoča davčno amortizacijo finančnega dobrega imena za prevzem deležev v tujih družbah – Odločba, s katero je shema pomoči razglašena za nezdružljivo s skupnim trgom in je odrejena zagotovitev vračila pomoči – Združenje – Neobstoj posamičnega nanašanja – Nedopustnost“

Povzetek sklepa

1.      Ničnostna tožba – Fizične ali pravne osebe – Akti, ki jih neposredno in posamično zadevajo – Odločba na področju državnih pomoči – Tožba združenja, katerega naloga je varstvo kolektivnih interesov podjetij – Dopustnost – Pogoji – Tožbe, ki jih člani vložijo vzporedno – Nedopustnost tožbe združenja

(člen 263, četrti odstavek, PDEU)

2.      Ničnostna tožba – Fizične ali pravne osebe – Akti, ki jih neposredno in posamično zadevajo – Odločba Komisije, s katero je prepovedana sektorska shema pomoči – Tožba podjetja, ki je prejelo individualno pomoč, dodeljeno iz naslova te sheme, ne da bi imelo obveznost vračila – Nedopustnost

(člen 263, četrti odstavek, PDEU)

3.      Ničnostna tožba – Fizične ali pravne osebe – Akti, ki jih neposredno in posamično zadevajo – Odločba na področju državnih pomoči – Tožba združenja, ki je imelo aktivno vlogo v navedenem postopku, vendar ni preseglo uresničevanja postopkovnih pravic, podeljenih zainteresiranim osebam s členom 108(2) PDEU – Nedopustnost

(člena 108(2) PDEU in 263, četrti odstavek, PDEU)

1.      Poklicno združenje, katerega naloga je varstvo kolektivnih interesov njegovih članov, lahko načeloma vloži ničnostno tožbo zoper končno odločbo Komisije na področju državnih pomoči le v dveh primerih, prvič, če imajo podjetja, ki jih zastopa, ali nekatera med njimi posamično procesno upravičenje, in drugič, če lahko izkaže lastni interes, zlasti če je akt, glede katerega predlaga razglasitev ničnosti, vplival na njegov pogajalski položaj. Glede tega je prvi primer dopustnosti tožbe, ki jo vloži združenje na podlagi zastopanja svojih članov, ta, da je združenje z vložitvijo tožbe nadomestilo enega ali več svojih članov, ki jih zastopa, če so bili njegovi člani v položaju, da vložijo dopustno tožbo.

Tožba, ki jo vloži združenje, namreč prinaša postopkovne prednosti, saj omogoča izognitev vložitvi številnih različnih tožb zoper iste odločbe. Prvi primer dopustnosti tožbe, ki jo vloži združenje, tako predpostavlja, da združenje deluje namesto svojih članov. Iz tega izhaja, da ima združenje, ki deluje kot zastopnik svojih članov, procesno upravičenje za vložitev ničnostne tožbe, če njegovi člani niso sami vložili tožbe, čeprav so bili do tega upravičeni.

S tako rešitvijo se ne okrne polni učinek člena 263 PDEU niti načelo pravne varnosti in pravica združenja do obrambe. Seveda je v skladu z njo dopustnost tožb združenj odvisna od tega, da tožbe niso vložile druge stranke, v obravnavanem primeru njihovi člani. Kljub temu takega položaja ni mogoče šteti za vir nezanesljivosti ali negotovosti, saj je od združenja, katerega namen je varstvo interesov njegovih članov, mogoče legitimno pričakovati, da je seznanjeno s tožbami, ki so jih ti vložili, in obratno. Poleg tega z nedopustnostjo tožbe tožečega združenja zaradi tožb, ki so jih vložili njegovi člani, nista prizadeta polni učinek člena 263 PDEU in pravica tega združenja do obrambe, torej v bistvu njegova pravica do učinkovitega sodnega varstva. Dejansko obstajata dve možnosti: bodisi tožeče združenje vloži tožbo za varstvo interesov članov, ki imajo procesno upravičenje, in bo za dopustno razglašena tožba člana združenja ali tožba združenja, glede na to, ali je kateri od njegovih članov vložil svojo tožbo, bodisi združenje vloži tožbo za varstvo lastnega interesa in bo mogoče njegovo tožbo razglasiti za dopustno kljub vloženi tožbi njegovih članov, če se ugotovi obstoj takega interesa.

(Glej točke 19, 23, 24 in 29.)

2.      Podjetje namreč praviloma ne more vložiti tožbe za razglasitev ničnosti odločbe Komisije, ki prepoveduje sektorsko shemo pomoči, če se ta odločba nanaša nanj samo zaradi njegove pripadnosti zadevnemu sektorju in statusa potencialnega upravičenca iz navedene sheme. Taka odločba je namreč za to podjetje splošni ukrep, ki se uporablja za objektivno določene položaje in ima pravne učinke za kategorijo oseb, ki so določene splošno in abstraktno.

Vendar se zadevna odločba na tožeče podjetje nanaša posamično in njegova tožba je zoper to odločbo dopustna, če se zadevna odločba ne nanaša nanj samo kot na podjetje v obravnavanem sektorju, ki je potencialni upravičenec iz zadevne sheme pomoči, ampak tudi kot na dejanskega prejemnika individualne pomoči, ki je bila dodeljena iz naslova te sheme in glede katere je Komisija odredila zagotovitev vračila.

(Glej točki 33 in 34.)

3.      Kar zadeva dopustnost ničnostne tožbe zoper odločbo Komisije na področju državnih pomoči, se odločba na tožečo stranko res nanaša posamično zaradi njenega aktivnega sodelovanja v postopku, ki je vodil do sprejetja izpodbijane odločbe. Vendar ima v posebnem položaju tožeča stranka vlogo jasno omejene pogajalke, prvotno povezane s samim predmetom odločbe, kar jo postavlja v dejanski položaj, ki jo opredeljuje glede na vse druge osebe. Zlasti vloge združenja, ki ne presega izvrševanja procesnih pravic, priznanih zainteresiranim osebam s členom 108(2) PDEU, ni mogoče primerjati s takim posebnim položajem.

(Glej točki 43 in 44.)