SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (šesti senat)
z dne 18. septembra 2015(*)
„Znamka Skupnosti – Postopek za ugotovitev ničnosti – Besedna znamka Skupnosti Tafel – Absolutni razlogi za zavrnitev – Razlikovalni učinek – Neobstoj opisnosti – Člen 7(1)(b) in (c) Uredbe (ES) št. 207/2009“
V zadevi T‑710/13,
Bundesverband Deutsche Tafel eV s sedežem v Berlinu (Nemčija), ki ga zastopajo T. Koerl, E. Celenk in S. Vollmer, odvetniki,
tožeča stranka,
proti
Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT), ki ga je sprva zastopal A. Pohlmann, nato M. Fischer, agenta,
tožena stranka,
druga stranka v postopku pred Odborom za pritožbe UUNT, intervenientka pred Splošnim sodiščem, je bila
Tiertafel Deutschland eV s sedežem v Rathenowu (Nemčija), ki jo zastopa M. Nitschke, odvetnik,
zaradi tožbe zoper odločbo četrtega odbora za pritožbe pri UUNT z dne 17. oktobra 2013 (zadeva R 1074/2012‑4), v zvezi s postopkom za ugotovitev ničnosti med društvoma Tiertafel Deutschland eV in Bundesverband Deutsche Tafel eV,
SPLOŠNO SODIŠČE (šesti senat),
v sestavi S. Frimodt Nielsen, predsednik senata, F. Dehousse (poročevalec) in A. M. Collins, sodnika,
sodna tajnica: J. Weychert, administratorka,
na podlagi tožbe, v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložene 23. decembra 2013,
na podlagi odgovora na tožbo, ki ga je UUNT v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložil 11. aprila 2014,
na podlagi odgovora na tožbo, ki ga je intervenientka v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila 16. aprila 2014,
na podlagi sklepa z dne 11. junija 2014, s katerim vložitev replike ni bila dovoljena,
na podlagi obravnave z dne 18. marca 2015
izreka naslednjo
Sodbo
Dejansko stanje
1 Tožeča stranka, društvo Bundesverband Deutsche Tafel eV, je imetnica besedne znamke Skupnosti Tafel, ki je bila na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti (UL L 78, str. 1) pri Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) prijavljena 26. marca 2010 in registrirana 27 septembra 2010 pod številko 8985541.
2 Storitve, za katere je bila zahtevana registracija, spadajo v razreda 39 in 45 Nicejskega aranžmaja o mednarodni klasifikaciji blaga in storitev zaradi registracije znamk z dne 15. junija 1957, kakor je bil revidiran in dopolnjen, in za vsakega od razredov ustrezajo temu opisu:
– razred 39: „Prevzem, dvig, prevoz in distribucija proizvodov za vsakodnevno rabo – vključno s hrano – za tretje, zlasti revne“;
– Razred 45: „Osebne in socialne storitve, ki jih nudijo tretji za kritje individualnih potreb“.
3 Intervenient, društvo Tiertafel Deutschland eV, je 4. novembra 2010 pri UUNT vložil zahtevo za ugotovitev ničnosti znamke Skupnosti Tafel na podlagi člena 52(1)(a) Uredbe št. 207/2009 v povezavi s členom 7(1)(b) in (c) te uredbe in člena 52(1)(b) navedene uredbe.
4 Oddelek za izbris pri UUNT je z odločbo z dne 16. aprila 2012 zavrnil zahtevo za ugotovitev ničnosti na podlagi člena 7(1)(b) in (c) Uredbe št. 207/2009 v povezavi s členom 52(1)(a) te uredbe.
5 Intervenient je 6. junija 2012 pri UUNT vložil pritožbo zoper odločbo oddelka za izbris.
6 Četrti odbor za pritožbe pri UUNT je z odločbo z dne 17. oktobra 2013 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) ugodil pritožbi in razveljavil odločbo oddelka za izbris. Ugotovil je, da je nemška beseda „Tafel“ dovolj jasno in posebno povezana z zadevnimi storitvami in da je zato opisna. Poleg tega je presodil, da je ta pojem kot opisna označba, katere pomen bi ciljna javnost razumela neposredno, brez posebne analize, tudi brez razlikovalnega učinka za zadevne storitve. Tako je ugotovil ničnost zadevne znamke na podlagi člena 7(1)(b) in (c) Uredbe št. 207/2009. Nazadnje je odbor za pritožbe presodil, da ni treba odločiti o pritožbenem razlogu v zvezi s členom 52(1)(b) te uredbe, namreč o slabi veri, na katerega se stranki med postopkom s pritožbo nista več sklicevali.
Predlogi strank
7 Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– izpodbijano odločbo razveljavi;
– UUNT naloži plačilo stroškov.
8 UUNT in intervenient Splošnemu sodišču predlagata, naj:
– tožbo zavrne;
– tožeči stranki naloži plačilo stroškov.
Pravo
9 Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja dva razloga za razveljavitev, in sicer, prvič, kršitev člena 7(1)(c) Uredbe št. 207/2009, in drugič, kršitev člena 7(1)(b) te uredbe.
Prvi tožbeni razlog: kršitev člena 7(1)(c) Uredbe št. 207/2009
10 Tožeča stranka izpodbija ugotovitev odbora za pritožbe, da je zadevna znamka opisna. Zlasti zatrjuje, da ni neposredne povezave med nemškim pojmom „Tafel“ v smislu „velike mize, pripravljene za praznični obed“, kot ga je navedel odbor za pritožbe, in storitvami, za katere je znamka registrirana. Nemški pojem „Tafel“ naj ne bi označeval niti vrste, niti kakovosti, niti namena, niti katere koli druge lastnosti zadevnih storitev. Storitve iz razreda 39 naj ne bi bile nikakor povezane z mizo, ki naj ne bi bila primerna kot mesto za opravljanje takih storitev. Poleg tega naj bi obstajalo nasprotje med idejo prazničnega obeda, ki jo prinaša nemški pojem „Tafel“ in varovanimi storitvami, katerih namen je zagotavljanje proizvodov za vsakodnevno rabo in hrane, torej eksistenčnega minimuma. Tožeča stranka v zvezi s storitvami iz razreda 45 poudarja, da je odbor za pritožbe napačno razlagal njihov namen in da jih je zamenjal za storitve strežbe hrane in pijače, krite z razredom 43, na katere se znamka Tafel ne nanaša.
11 UUNT zatrjuje, da je odbor za pritožbe pravilno zavrnil registracijo znaka Tafel za zadevne storitve. Opozarja, da je eden od pomenov nemškega pojma „Tafel“, opisan v slovarju Duden, preskrba revežev s hrano in da je podoben pomen naveden pod ključnim pojmom „Tafel-initiativen“ v izdaji enciklopedije Brockhaus iz leta 2006 in v spletni izdaji slovarja Meyers.
12 UUNT v zvezi s storitvami iz razreda 39 zatrjuje, da gre za logistične storitve, ki so nujne za dobro delovanje banke hrane, in da zato obstaja neposredna in jasna zveza z nemškim pojmom „Tafel“. Poleg tega zatrjuje, da bo upoštevna javnost ob prisotnosti nemškega pojma „Tafel“ v zvezi s storitvami iz razreda 45 takoj pomislila na storitve banke hrane, ki pomenijo socialno storitev v obliki preskrbe s hrano in z drugimi proizvodi za vsakodnevno rabo. Dodaja, da so storitve iz razredov 39 in 45 tako rekoč zamišljene za banke hrane.
13 Intervenient zatrjuje, da je odbor za pritožbe pravilno ugotovil, da je znak Tafel opisen. Po njegovem mnenju je namreč nemški pojem „Tafel“ generična označba za institucije socialne pomoči. V zvezi s tem se sklicuje na razne študije iz let 2008 in 2009 ter na knjižna dela kot sta leksikona Brockhaus in Meyers ter slovar Duden. Opisnost pojma naj bi bila razvidna tudi iz obstoja organizacij, katerih označbe so variacije nemškega pojma „Tafel“. Ta pojem naj se ne bi nanašal posebej na tožečo stranko, temveč na gibanje bank hrane, to je „Tafeln“. Iz dokumentov, ki jih je predložila tožeča stranka, naj bi bilo poleg tega razvidno, da se nemški pojem „Tafel“ nanaša na institucijo. Ta pojem naj bi tako bil generičen ne samo za nemško javnost, ampak tudi za avstrijsko. Intervenient zatrjuje tudi, da je nemški pojem „Tafel“ opisen za zadevne storitve. Tako naj bi nemški pojem „Tafel“ zlasti označeval kraj opravljanja zadevnih storitev in njegovi razni pomeni, torej pojem „miza“ in besedna zveza „oglasna deska“, naj bi neposredno opisovali zadevne storitve, ki se navadno opravljajo za mizo.
14 V skladu s členom 7(1)(c) Uredbe št. 207/2009 se ne registrirajo znamke, ki jih sestavljajo izključno znaki ali podatki, ki lahko v gospodarskem prometu označujejo vrsto, kakovost, količino, namen, vrednost, geografski izvor ali čas proizvodnje blaga ali opravljanja storitve ali druge lastnosti blaga ali storitve. Člen 7(2) Uredbe št. 207/2009 poleg tega določa, da se odstavek 1 uporablja ne glede na to, da razlogi proti registraciji obstajajo le v delu Evropske unije.
15 V skladu s sodno prakso člen 7(1)(c) Uredbe št. 207/2009 preprečuje, da bi bili znaki ali označbe, ki jih navaja, pridržani le enemu podjetju zaradi njihove registracije kot znamke. Ta določba tako sledi cilju v splošnem interesu, ki zahteva, da lahko vsakdo prosto uporablja take znake ali označbe (sodbi z dne 23. oktobra 2003, UUNT/Wrigley, C‑191/01 P, Recueil, EU:C:2003:579, točka 31, in z dne 7. julija 2011, Cree/UUNT (TRUEWHITE), T‑208/10, EU:T:2011:340, točka 12).
16 Poleg tega se znaki ali podatki, ki lahko v gospodarskem prometu označujejo lastnosti proizvoda ali storitve, za katero je zahtevana registracija, na podlagi člena 7(1)(c) Uredbe št. 207/2009 štejejo za neustrezne za izpolnitev bistvene vloge znamke, in sicer identificiranje trgovskega izvora proizvoda ali storitve, da bi s tem potrošniku, ki je pridobil proizvod ali storitev, ki sta označena z znamko, omogočili, da pri poznejšem nakupu ponovi izbiro, če je bila izkušnja pozitivna, ali izbere drugače, če je bila ta negativna (zgoraj v točki 15 navedeni sodbi UUNT/Wrigley, EU:C:2003:579, točka 30, in TRUEWHITE, EU:T:2011:340, točka 13).
17 Znaki in podatki iz člena 7(1)(c) Uredbe št. 207/2009 so znaki, ki pri običajni uporabi z vidika upoštevne javnosti lahko označujejo proizvod ali storitev, za katero se zahteva registracija, bodisi neposredno bodisi z omembo ene od bistvenih značilnosti (sodbi z dne 20. septembra 2001, Procter & Gamble/UUNT, C‑383/99 P, Recueil, EU:C:2001:461, točka 39, in z dne 5. julija 2012, Deutscher Ring/UUNT (Deutscher Ring Sachversicherungs-AG), T‑209/10, EU:T:2012:347, točka 17).
18 Iz tega izhaja, da mora imeti znak, zato da je zajet s prepovedjo iz navedene določbe, dovolj neposredno in konkretno zvezo z obravnavanimi proizvodi ali s storitvami, da upoštevni javnosti omogoča, da takoj in brez nadaljnjega premišljevanja zazna opis zadevnih proizvodov in storitev ali eno od njihovih lastnosti (zgoraj v točki 15 navedena sodba TRUEWHITE, EU:T:2011:340, točka 14 in navedena sodna praksa).
19 Opozoriti je treba tudi, da je mogoče presojo opisnosti znaka opraviti samo glede na to, kako ga razume upoštevna javnost, in glede na zadevne proizvode ali storitve (sodba z dne 27. februarja 2002, Eurocool Logistik/UUNT (EUROCOOL), T‑34/00, Recueil, EU:T:2002:41, točka 38, in zgoraj v točki 15 navedena sodba TRUEWHITE, EU:T:2011:340, točka 17).
20 Zato je treba prvi tožbeni razlog, naveden v okviru te tožbe, preučiti z vidika teh načel.
21 Najprej, poudariti je treba, da se, kot je to ugotovil odbor za pritožbe, zadevne storitve nanašajo na proizvode za vsakodnevno rabo in na individualne potrebe in da so namenjene splošni javnosti. Poleg tega je treba, glede na to da je zadevni znak nemški pojem, opisnost sporne znamke preučiti glede na razumevanje povprečnega nemško govorečega potrošnika Unije, čemur tožeča stranka ne ugovarja.
22 Dalje, iz podatkov iz spisa je razvidno, da ima nemški pojem „Tafel“ več pomenov. Ta pojem napotuje zlasti na eni strani na pojem mize in na drugi strani na pojem bank hrane in socialnih projektov med drugim v zvezi s preskrbo revnih z brezplačno ali poceni hrano, ki ni bila prodana v trgovini, je pa še dobro ohranjena, ali s pripravljenimi obroki. Ta ugotovitev za stranke ni sporna.
23 Vendar je iz izpodbijane odločbe razvidno, da se je odbor za pritožbe v obravnavanem primeru oprl le na prvi pomen nemškega pojma „Tafel“, to je na pojem mize.
24 Odbor za pritožbe se je namreč v točki 30 izpodbijane odločbe ob tem, ko je navedel, da se nemški pojem „Tafel“ razume zlasti kot „velika miza, pripravljena za praznični obed“ in kot „obed“, skliceval na spletno izdajo splošnega slovarja Duden. V njem so navedene tudi besedne zveze „k mizi“ in „pospraviti pogrinjek/mizo razpustiti“.
25 Ugotoviti je treba, da je odbor za pritožbe pri ugotovitvi, da v obravnavanem primeru obstaja dovolj jasna in posebna povezava z zadevnimi storitvami, oprl le na pomen „miza“ nemškega pojma „Tafel“. Tako je na eni strani v zvezi s storitvami iz razreda 39 v točki 31 svoje odločbe navedel, da nemški pojem „Tafel“ označuje to, da se proizvodi za vsakodnevno rabo prevzamejo, dvignejo, prepeljejo in distribuirajo za mizo in da so obedi in hrana ponujeni za mizo. Na drugi strani je v zvezi s storitvami iz razreda 45 poudaril, da nemški pojem „Tafel“ označuje to, da so osebne in socialne storitve, ki jih ponujajo tretji in ki se nanašajo na individualne potrebe, kot so na primer preskrba s hrano in obroki, ponujene za mizo.
26 Opozoriti je treba, da se je odbor za pritožbe v točki 32 izpodbijane odločbe skliceval na nadaljevanje opredelitve iz spletnega slovarja Duden, v skladu s katero nemški pojem „Tafel“ pomeni „preskrbo revnih z brezplačno ali poceni hrano, ki ni bila prodana v trgovini, je pa še dobro ohranjena, ali pripravljenimi obroki“ in ki pojasnjuje, da se „mnoge prostovoljke u[dejstvujejo] za ‚Mannheimer Tafel‘“. Skliceval se je tudi na enciklopedijo Brockhaus iz leta 2006 in na slovar Meyers iz leta 2007, ki sta v zvezi z nemškim izrazom „Tafel-Initiative“ pojasnjevala, da se „presežki hrane […] zbirajo in brezplačno posredujejo revnim osebam ali podpornim društvom“.
27 Vendar je iz iste točke 32 izpodbijane odločbe razvidno, da se na te preostale opredelitve nemškega pojma „Tafel“ tako sklicuje le v „potrditev“ tega, da bi širša javnost navedeni pojem v povezavi z zadevnimi storitvami razumela „tako, da se ponujajo pri ‚mizi‘“.
28 Odbor za pritožbe se v točki 33 izpodbijane odločbe prav tako omenja, da tožeča stranka sicer organizira mnoge banke hrane, vendar za storitve iz razredov 39 in 45 opisni pomen nemškega pojma „Tafel“ ostaja ta, „da se lahko vse ponujajo pri mizi“.
29 Nazadnje, v zadnjem stavku točke 34 izpodbijane odločbe je navedeno tudi, da se nemški pojem „Tafel“ „v zvezi s storitvami iz razredov 39 in 45 razume tako, da se te opravijo za mizo, pri pogrnjeni mizi“.
30 Iz izpodbijane odločbe je tako razvidno, da se je odbor za pritožbe oprl le na pomen „miza“ nemškega pojma „Tafel“, in ne na pomen „banka hrane“.
31 Nemški pojem „Tafel“ v smislu besede „miza“ pa ni opisen za storitve iz tega postopka.
32 Prvič, opozoriti je namreč treba, da so storitve, ki spadajo v razred 39, prevzem, dvig, prevoz in distribucija proizvodov za vsakodnevno rabo, vključno s hrano, za tretje, zlasti revne.
33 Poudariti je treba, da prevzem, dvig in prevoz očitno niso povezani s pojmom mize. Gotovo je distribucija proizvodov za vsakodnevno rabo, med katerimi je hrana, končni cilj vseh zadevnih storitev. Vendar to ni nujno. Poleg tega je v zvezi s hrano, kot to navaja tožeča stranka, pomen prazničnega obeda, ki izhaja iz nemškega pojma „Tafel“, nasproten od pomena storitev, ki so predmet tega postopka in katerih namen je zagotovitev eksistenčnega minimuma. Storitve iz razreda 39 so tako vmesne storitve, ki niso neposredno povezane s pojmom „miza“, vključno z zadevnimi storitvami, ki se nanašajo na hrano.
34 Med nemškim pojmom „Tafel“ v smislu besede „miza“ in storitvami, ki spadajo v razred 39, namreč prevzemom, dvigom, prevozom in distribucijo proizvodov za vsakodnevno rabo – med katerimi je tudi hrana – za revne, zato ni neposredne in konkretne povezave, ki bi upoštevni javnosti omogočala, da takoj in brez nadaljnjega premišljevanja zazna opis zadevnih storitev.
35 Drugič, kar zadeva storitve iz razreda 45, namreč osebne in socialne storitve, ki jih ponujajo tretji za kritje individualnih potreb, tudi teh ni mogoče neposredno in brez nadaljnjega premišljevanja povezati s pojmom mize. Tudi če se lahko v nekaterih primerih opravljajo za mizo, zlasti storitve strežbe hrane in pijače, to ni nujno tako.
36 Iz tega sledi, da je presoja odbora za pritožbe, da je znak Tafel v smislu besede „miza“ dovolj jasno in posebno povezan z zadevnimi storitvami iz razredov 39 in 45, napačna.
37 Odbor za pritožbe, je zato – brez poseganja v to, kar se lahko presodi v zvezi s preostalimi pomeni nemškega pojma „Tafel“, ki jih ta odbor ni preučil – napačno ugotovil, da je znak Tafel v smislu besede „miza“ za zadevne storitve opisen v smislu člena 7(1)(c) Uredbe št. 207/2009.
38 Iz vsega navedenega izhaja, da je treba ugoditi prvemu tožbenemu razlogu, ki se nanaša na kršitev člena 7(1)(c) Uredbe št. 207/2009.
Drugi tožbeni razlog: kršitev člena 7(1)(b) Uredbe št. 207/2009
39 V skladu z ustaljeno sodno prakso za to, da se znak ne registrira kot znamka Skupnosti, zadošča, da je podan eden izmed absolutnih razlogov za zavrnitev, naštetih v členu 7(1) Uredbe št. 207/2009 (sodbe z dne 19. septembra 2002, DKV/UUNT, C‑104/00 P, Recueil, EU:C:2002:506, točka 29; z dne 10. julija 2014, BSH/UUNT, C‑126/13 P, EU:C:2014:2065, točka 33, in z dne 19. maja 2010, Ravensburger/UUNT – Educa Borras (Memory), T‑108/09, EU:T:2010:213, točka 38).
40 Ker je treba presojo opisnosti znaka Tafel v smislu besede „miza“, ki je bila ob upoštevanju člena 7(1)(c) Uredbe št. 207/2009 opravljena v izpodbijani odločbi, razveljaviti (točka 38 zgoraj), je treba preučiti, ali je utemeljena presoja odbora za pritožbe v zvezi z neobstojem razlikovalnega učinka znaka Tafel v smislu člena 7(1)(b) Uredbe št. 207/2009.
41 Tožeča stranka zatrjuje, da je treba izpodbijano odločbo razveljaviti, ker odbor za pritožbe ni ločeno preučil razloga za zavrnitev na podlagi člena 7(1)(b) Uredbe št. 207/2009. Odbor za pritožbe naj bi na neobstoj razlikovalnega učinka znaka Tafel sklepal le tako, da se je oprl na njegovo opisnost, kar naj bi bilo poleg tega narobe.
42 UUNT zatrjuje, da je vsak razlog za zavrnitev iz člena 7(1)(b) in (c) Uredbe št. 207/2009 sicer samostojen in da ga je treba razlagati z vidika splošnega interesa, na katerem temelji, vendar bo znak, ki je povsem opisen v smislu člena 7(1)(c) Uredbe št. 207/2009, navadno brez razlikovalnega učinka, ki ga zahteva člen 7(1)(b) navedene uredbe. Poleg tega, tudi če se predpostavi, da znak Tafel ni povsem opisen za zadevne storitve, je z njimi v neposredni in konkretni zvezi. Upoštevna javnost naj bi ta znak zaznavala tako, da podaja informacije o naravi storitev, ki jih označuje in ne tako, da podaja njihov izvor, da bi omogočal razlikovanje med storitvami, ki jih opravlja tožeča stranka, in storitvami konkurentov.
43 Intervenient zatrjuje, da neobstoj razlikovalnega učinka znaka Tafel izhaja iz njegove povsem opisne vsebine. Poleg tega poudarja, da splošni interes zahteva, da se lahko ta označba še naprej prosto uporablja.
44 V skladu s členom 7(1)(b) Uredbe št. 207/2009 se zavrne registracija znamk, ki so brez razlikovalnega učinka. V skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča razlikovalni učinek znamke v smislu te določbe pomeni, da ta znamka omogoča, da se proizvode, za katere se zahteva registracija, prepozna kot proizvode, ki izhajajo iz določenega podjetja in da se jih tako razlikuje od proizvodov drugih podjetij. Poleg tega je treba razlikovalni učinek znamke v smislu člena 7(1)(b) Uredbe št. 207/2009 presojati, prvič, glede na proizvode ali storitve, za katere je bila vložena prijava za registracijo, in, drugič, glede na to, kako znamko zaznava upoštevna javnost (glej po analogiji sklep z dne 26. aprila 2012, Deichmann/UUNT, C‑307/11 P, EU:C:2012:254, točki 49 ter 50 in navedena sodna praksa).
45 V obravnavanem primeru zadostuje ugotoviti, da se je odbor za pritožbe omejil na navedbo, da je pojem Tafel kot opisna označba, katere pomen bi ciljna javnost razumela neposredno, brez posebne analize, tudi brez razlikovalnega učinka za zadevne storitve v smislu člena 7(1)(b) Uredbe št. 207/2009.
46 S tem je odbor za pritožbe o neobstoj razlikovalnega učinka zadevne znamke sklepal iz njene opisnosti in tako ni opravil presoje razlikovalnega učinka znaka Tafel z vidika meril, določenih z upoštevno sodno prakso.
47 Obrazložitev odbora za pritožbe v zvezi z neobstojem razlikovalnega učinka v smislu člena 7(1)(b) Uredbe št. 207/2009 je treba zato zavrniti, saj temelji na napaki, ugotovljeni zgoraj v točkah od 31 do 38.
48 Iz navedenega izhaja, da je treba ugoditi tudi drugemu tožbenemu razlogu, ki se nanaša na kršitev člena 7(1)(b) Uredbe št. 207/2009, in zato tožbi v celoti.
49 Izpodbijano odločbo je treba zato razveljaviti.
Stroški
50 V skladu s členom 134(1) Poslovnika Splošnega sodišča se neuspeli stranki na predlog naloži plačilo stroškov.
51 Ker UUNT ni uspel, se mu naloži, da nosi svoje stroške in plača stroške tožeče stranke, ter odredi, da intervenient nosi svoje stroške.
Iz teh razlogov je
SPLOŠNO SODIŠČE (šesti senat)
razsodilo:
1. Odločba četrtega odbora za pritožbe pri Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) z dne 17. oktobra 2013 (zadeva R 1074/2012‑4) se razveljavi.
2. UUNT nosi svoje stroške in plača stroške, ki jih je priglasilo društvo Bundesverband Deutsche Tafel eV.
3. Društvo Tiertafel Deutschland eV nosi svoje stroške.
Frimodt Nielsen | Dehousse | Collins |
Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 18. septembra 2015.
Podpisi