Sodba Splošnega sodišča (četrti senat) z dne 20. marca 2013 –
Bank Saderat proti Svetu

(Zadeva T‑495/10)

„Skupna zunanja in varnostna politika – Omejevalni ukrepi proti Iranu zaradi preprečitve širjenja jedrskega orožja – Zamrznitev sredstev in gospodarskih virov – Subjekt, ki je v 100 % lasti subjekta, za katerega se je izkazalo, da sodeluje pri širjenju jedrskega orožja – Ugovor – Obveznost obrazložitve – Pravica do obrambe – Pravica do učinkovitega sodnega varstva“

1.                     Sodni postopek – Sklep ali uredba, s katero se med postopkom nadomesti izpodbijani akt – Nov element – Razširitev prvotnih tožbenih predlogov in razlogov (Glej točki 36 in 37.)

2.                     Evropska unija – Skupna zunanja in varnostna politika – Omejevalni ukrepi zoper Iran – Zamrznitev sredstev oseb, subjektov ali organov, ki sodelujejo pri širjenju jedrskega orožja ali ga podpirajo – Obveznost razširitve tega ukrepa na osebe v lasti ali pod nadzorom take osebe – Subjekti, ki so v lasti ali pod nadzorom – Izvajanje zadevnih določb prava Unije – Neobstoj diskrecijske pravice Sveta – Tožba za razglasitev ničnosti aktov, ki določajo ukrepe zamrznitve sredstev – Nujnost sklicevanja na neuporabljivost zadevnih določb prava z izjemo ugovora zakonitosti [člen 277 PDEU; uredbe Sveta št. 423/2007, člen 7(2)(d), št. 961/2010, člen 16(2), in št. 267/2012, člen 23(2); Sklep Sveta 2010/413, člen 20(1)(b)] (Glej točke od 50 do 54.)

3.                     Akti institucij – Obrazložitev – Obveznost – Obseg – Omejevalni ukrepi zoper Iran – Zamrznitev sredstev oseb, subjektov ali organov, ki sodelujejo pri širjenju jedrskega orožja ali ga podpirajo – Minimalne zahteve – Kršitev – Delna razglasitev ničnosti izpodbijanih aktov (člen 296, drugi odstavek PDEU; uredbi Sveta št. 961/2010, člen 36(3), in št. 267/2012, člen 46(3); Sklep Sveta 2010/413, člen 24(3)) (Glej točke od 62 do 64 in 89.)

4.                     Pravo Evropske unije – Načela – Pravica do obrambe – Pravica do učinkovitega sodnega varstva – Omejevalni ukrepi zoper Iran – Zamrznitev sredstev oseb, subjektov ali organov, ki sodelujejo pri širjenju jedrskega orožja ali ga podpirajo – Obveznost obvestitve o obremenilnih dejstvih – Obseg – Kršitev – Delna razglasitev ničnosti izpodbijanih aktov (Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 47; Uredbe Sveta št. 423/2007, št. 961/2010 in št. 267/2012; Sklep Sveta 2010/413) (Glej točke od 65 do 67, 69, 97, od 107 do 110.)

5.                     Pravo Evropske unije – Načela – Pravica do obrambe – Omejevalni ukrepi proti Iranu – Zamrznitev sredstev oseb, subjektov ali organov, ki sodelujejo pri širjenju jedrskega orožja ali ga podpirajo – Pravica do dostopa do dokumentov – Pravica, ki je pogojena z vložitvijo ustreznega zahtevka pri Svetu (Uredbe Sveta št. 423/2007, št. 961/2010 in št. 267/2012; Sklep Sveta 2010/413) (Glej točko 68.)

Predmet

Na eni strani razglasitev ničnosti Sklepa Sveta 2010/413/SZVP z dne 26. julija 2010 o omejevalnih ukrepih proti Iranu in razveljavitvi Skupnega stališča 2007/140/SZVP (UL L 195, str. 39), Izvedbene uredbe Sveta (EU) št. 668/2010 z dne 26. julija 2010 o izvajanju člena 7(2) Uredbe (ES) št. 423/2007 o omejevalnih ukrepih proti Iranu (UL L 195, str. 25), Sklepa Sveta 2010/644/SZVP z dne 25. oktobra 2010 o spremembi Sklepa 2010/413/SZVP (UL L 281, str. 81), Uredbe Sveta (EU) št. 961/2010 z dne 25. oktobra 2010 o omejevalnih ukrepih proti Iranu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 423/2007 (UL L 281, str. 1), Sklepa Sveta 2011/783/SZVP z dne 1. decembra 2011 o spremembi Sklepa 2010/413/SZVP (UL L 319, str. 71), Izvedbene uredbe Sveta (EU) št. 1245/2011 z dne 1. decembra 2011 o izvajanju Uredbe (EU) št. 961/2010 (UL L 319, str. 11), in Uredbe Sveta (EU) št. 267/2012 z dne 23. marca 2012 o omejevalnih ukrepih proti Iranu in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 961/2010 (UL L 88, str. 1) v delu, v katerem se ti akti nanašajo na tožečo stranko in, na drugi strani, predlog za razglasitev neuporabljivosti člena 7(2)(d) Uredbe (ES) z dne 19. aprila 2007 o omejevalnih ukrepih proti Iranu (UL L 103, str. 1), člena 16(2)(a) Uredbe Sveta (EU) št. 961/2010 in člena 23(2) Uredbe št. 267/2012 za tožečo stranko.

Izrek

1. V delu, ki se nanaša na Bank Saderat plc, se za nične razglasi:

–        točko 7, oddelka B, priloge II k Sklepu Sveta 2010/413/SZVP z dne 26. julija 2010 o omejevalnih ukrepih proti Iranu in razveljavitvi Skupnega stališča 2007/140/SZVP;

–        točko 5, oddelka B, priloge k Izvedbeni uredbi Sveta (EU) št. 668/2010 z dne 26. julija 2010 o izvajanju člena 7(2) Uredbe (ES) št. 423/2007 o omejevalnih ukrepih proti Iranu;

–        točko 7, oddelka B, naslova I, priloge k Sklepu Sveta 2010/644/SZVP z dne 25. oktobra 2010 z dne 25. oktobra 2010 o spremembi Sklepa 2010/413;

–        točko 7, oddelka B, priloge VIII k Uredbi Sveta (EU) št. 961/2010 z dne 25. oktobra 2010 o omejevalnih ukrepih proti Iranu in razveljavitvi Uredbe št. 423/2007.

2. Učinki razglasitve ničnosti sklepov 2010/413 in 2010/644 so omejeni na obdobje pred začetkom veljave Sklepa Sveta 2011/783/SZVP z dne 1. decembra 2011, s katerim je bil spremenjen Sklep 2010/413.

3. Ni več treba odločati o predlogu Bank Saderat, da se za nične s takojšnjim učinkom razglasita Uredba št. 961/2010 in Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 1245/2011 z dne 1. decembra 2011 o izvajanju Uredbe (EU) št. 961/2010.

4. V preostalem se tožbo zavrne.

5. Vsaka stranka nosi lastne stroške.