Tožba, vložena 14. septembra 2010 - Madžarska proti Komisiji

(Zadeva T-407/10)

Jezik postopka: madžarščina

Stranki

Tožeča stranka: Republika Madžarska (zastopnika: M. Fehér in K. Szíjjártó)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlog tožeče stranke

Razglasitev ničnosti člena 1(3) in (4) in priloge II Odločbe Komisije z dne 8. julija 2010 v zvezi z velikim projektom, imenovanim "preureditev železniške povezave Budimpešta-Kelenföld Székesfehérvár-Boba, prvi odsek, prva faza", ki je del operativnega programa "Transport", ki predvideva strukturno pomoč za Madžarsko iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Kohezijskega sklada, ker te določbe predpisujejo maksimalen znesek za katerega se uporablja stopnja sofinanciranja tako, da iz upravičenih izdatkov izključujejo plačila iz naslova davka na dodano vrednost;

Komisiji naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka deloma izpodbija Sklep Komisije z dne 8. julija 2010 [notificiran pod številko C (2010) 4593] v zvezi z velikim projektom, imenovanim "preureditev železniške povezave Budimpešta-Kelenföld Székesfehérvár-Boba, prvi odsek, prva faza", ki je del operativnega programa "Transport" v okviru katerega je predvidena strukturna pomoč Unije v okviru cilja "Konvergenca", iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Kohezijskega sklada. V tem sklepu je Komisija potrdila finančni prispevek Evropskega sklada za regionalni razvoj in Kohezijskega sklada pri omenjenem projektu. Poleg tega je Komisija menila, da znesek davka na dodano vrednost, za katerega se lahko zahteva financiranje, ne more biti vključen v maksimalen znesek za katerega se uporablja stopnja prednostnega sofinanciranja iz operativnega programa v zvezi z zadevnim projektom.

V okviru tožbenih razlogov tožeča stranka trdi, da je Komisija kršila določbe prava Unije, ki se uporabijo in sicer zlasti člen 56(4) Uredbe (ES) št. 1083/2006 ¹ in člen 3 Uredbe (ES) št.° 1084/2006 ².

Tožeča stranka ocenjuje, da člen 3(e) Uredbe (ES) št. 1084/2006 jasno določa, da povratni davek na dodano vrednost (vstopni DDV) ne sodi med upravičene izdatke, ki jih sofinancira Kohezijski sklad. Meni pa, da iz te določbe jasno izhaja, da je nepovratni davek na dodano vrednost, nasprotno, upravičen izdatek. Zato ob tem, da upravičenec v okviru zadevnega velikega projekta na katerega se nanaša izpodbijani sklep (Nemzeti Infrastruktúra Fejlesztő Zártkörűen Működő Részvénytarsaság - nacionalna družba za razvoj infrastrukture, v nadaljevanju : NIF) ni davčni zavezanec tako na podlagi prava Unije kot tudi nacionalnega prava o davku na dodano vrednost, tako da ne more zahtevati povračila vstopnega davka na dodano vrednost, tožeča stranka izvaja, da Komisija v izpodbijanem sklepu iz sofinanciranja ni mogla izključiti izdatkov, ki ustrezajo temu davku.

Poleg tega tožeča stranka Komisiji očita, da je državam članicam odvzela pristojnost, ki jim jo priznava člen 56(4) Uredbe (ES) št.1083/2006, ker je za neupravičene izdatke štela izdatke, ki jih uredba št. 1084/2006 ne uvršča med neupravičene izdatke in ker upoštevni nacionalni predpisi te izrecno opredeljujejo kot upravičene.

Tožeča stranka tudi navaja, da ocena Komisije in sicer, da naj bi bil plačani davek na dodano vrednost "povraten" prek davka na dodano vrednost od pristojbin, ki bi bile plačane upravljavcem z infrastrukturo, ki jo bo izgradil upravičenec, pomeni široko razlago izraza "povratni DDV" v smislu člena 3(e) Uredbe (ES) št. 1084/2006, ki ni v skladu z besedilom te določbe in je poleg tega v nasprotju z zakonodajo Skupnosti s področja davka na dodano vrednost. Ocenjuje, da so upravičenec, ki izgradi infrastrukturo in osebe, ki zagotavljajo upravljanje s to infrastrukturo, ko je zgrajena, neodvisni eden od drugega in so povezani zgolj posredno, zaradi upoštevnih pravnih predpisov - in ne zaradi opravljanja gospodarske dejavnosti. V zvezi s tem tožeča stranka navaja, da je upravičenec zavezan dejansko in dokončno nositi breme vstopnega davka na dodano vrednost.

Nazadnje tožeča stranka navaja, da niti Uredba (ES) št. 1083/2006 niti Uredba (ES) št. 1084/2006 ne dopuščata razlage, na podlagi katere bi Komisija pri svoji presoji upravičenih izdatkov med katere spada davek na dodano vrednost za katerega se lahko zahteva financiranje lahko oprla svoj sklep na dejstvo, da bi se zadevna država članica lahko odločila za drugačno zakonodajno rešitev glede izvedbe projekta in upravljanja z infrastrukturo. V zvezi s tem tudi navaja, da so osebe, ki upravljajo infrastrukturo v državah članicah in javne službe v izvirni pristojnosti držav članic. Izvaja, da mora Komisija, kadar so pogoji iz zakonodaje unije izpolnjeni, sprejeti odločitev zadevne države članice med drugim glede posledic, ki glede presoje upravičenih izdatkov, izhajajo iz tega ali je upravičenec davčni zavezanec ali ne.

____________

¹ - Uredba Sveta z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999 (UL L 210, str. 25).

² - Uredba Sveta z dne 11. julija 2006 o ustanovitvi Kohezijskega sklada in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1164/94 (UL L 210, str. 79).