Zadeva T‑607/15
Yieh United Steel Corp.
proti
Evropski komisiji
Sodba Splošnega sodišča (drugi senat) z dne 3. decembra 2019
„Damping – Uvoz hladno valjanih ploščatih izdelkov iz nerjavnega jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Tajvana – Dokončna protidampinška dajatev – Izvedbena uredba (EU) 2015/1429 – Člen 2(3) in (5) Uredbe (ES) št. 1225/2009 (postal člen 2(3) in (5) Uredbe (EU) 2016/1036) – Člen 2(1) in (2) Uredbe št. 1225/2009 (postal člen 2(1) in (2) Uredbe 2016/1036) – Izračun normalne vrednosti – Izračun proizvodnih stroškov – Prodaja podobnega izdelka, namenjenega domači potrošnji države izvoznice“
1. Skupna trgovinska politika – Zaščita pred dampingom – Stopnja dampinga – Določitev normalne vrednosti – Cene v običajnem poteku trgovanja – Pojem običajnega poteka trgovanja
(Uredba Sveta št. 1225/2009, člen 2)
(Glej točke od 52 do 55, 58, 59, 79 in 125.)
2. Skupna trgovinska politika – Zaščita pred dampingom – Stopnja dampinga – Določitev normalne vrednosti – Uporaba računsko določene vrednosti – Izračun proizvodnih stroškov na podlagi računovodskih evidenc – Odstopanje – Stroški, povezani s proizvodnjo in prodajo izdelka v preiskavi, ki niso ustrezno vneseni v te evidence – Dokazno breme institucij – Sodni nadzor – Obseg
(Uredba Sveta št. 1225/2009, člen 2(5))
(Glej točke od 63 do 68.)
3. Skupna trgovinska politika – Zaščita pred dampingom – Potek preiskave – Obveznost Komisije, da preveri pravilnost informacij, ki jih predložijo zainteresirane stranke – Meje – Prostovoljno sodelovanje zainteresiranih strank
(Uredba Sveta št. 1225/2009, člen 6(8) in člen 18)
(Glej točke od 71 do 73, 77 in od 106 do 110.)
4. Pravo Evropske unije – Razlaga – Besedila v več jezikih – Enotna razlaga – Odstopanja med različnimi jezikovnimi različicami – Upoštevanje splošne sistematike in namena zadevne ureditve
(Uredba Sveta št. 1225/2009, člen 2(2))
(Glej točke od 127 do 130.)
5. Skupna trgovinska politika – Zaščita pred dampingom – Stopnja dampinga – Določitev normalne vrednosti – Cene v običajnem poteku trgovanja – Podoben izdelek, namenjen domači potrošnji države izvoznice – Pojem
(Uredba Sveta št. 1225/2009, člen 2(2))
(Glej točke od 131 do 133 in 135.)
Povzetek
Splošno sodišče je 3. decembra 2019 s sodbo Yieh United Steel/Komisija (T‑607/15) zavrnilo tožbo za razglasitev ničnosti Izvedbene uredbe Komisije št. 2015/1429 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz hladno valjanih ploščatih izdelkov iz nerjavnega jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Tajvana(1), ki jo je vložila družba Yieh United Steel Corp.
Ta zadeva izvira iz protidampinškega postopka, ki ga je Komisija vodila v letih 2014 in 2015 in na podlagi katerega je bila z izpodbijano uredbo uvedena protidampinška dajatev v višini 6,8 % na uvoz hladno valjanih ploščatih izdelkov iz nerjavnega jekla. Tožeča stranka je družba s sedežem na Tajvanu, ki se ukvarja s proizvodnjo in distribucijo izdelkov, na katere se ta protidampinška dajatev nanaša.
Tožeča stranka je pri Splošnem sodišču vložila tožbo za razglasitev ničnosti Izvedbene uredbe št. 2015/1429 v delu, v katerem se nanaša nanjo, pri čemer se je sklicevala zlasti na kršitev člena 2 osnovne protidampinške uredbe(2). V skladu z drugim odstavkom te določbe se „normalna vrednost“ izdelkov, na katere se nanaša protidampinška dajatev, običajno določi na podlagi prodaje podobnega izdelka, namenjenega domači potrošnji. V skladu s prvim odstavkom navedenega člena normalna vrednost izdelkov, na katere se nanaša protidampinška dajatev, običajno temelji na cenah, ki so jih neodvisne stranke plačale ali jih plačujejo v običajnem poteku trgovanja v državi izvoznici.
V zvezi s tem je tožeča stranka zlasti izpodbijala zavrnitev Komisije, da se za določitev normalne vrednosti izdelka, na katerega se nanaša protidampinška dajatev, od njegovih proizvodnih stroškov odbije vrednost recikliranih jeklenih odpadkov. Poleg tega naj bi Komisija tudi nepravilno zavrnila upoštevanje nekatere od prodaj tožeče stranke neodvisni stranki v državi izvoznici, prav tako distributerki zadevnega izdelka, za katere tožeča stranka meni, da so pomenile domačo prodajo, ker jih ni namenila izvozu, ali katerih končnega namembnega kraja ni poznala. Komisija pa je zavrnila upoštevanje navedenih prodaj za določanje normalne vrednosti zadevnega izdelka, ker je preiskava pokazala, da so obstajali objektivni dokazi, da so bile navedene prodaje v resnici prodaje za izvoz in da je bil poleg tega en del zadevnih prodaj vključen v sistem popustov za izvoz.
Splošno sodišče je najprej ugotovilo, da je Komisija lahko zavrnila zahtevo po odbitku vrednosti recikliranih jeklenih odpadkov od proizvodne cene izdelka, na katerega se nanaša protidampinška dajatev, ker ni mogla natančno preveriti, ali so stroški, povezani s proizvodnjo in prodajo zadevnega izdelka, ustrezno izraženi v računovodskih evidencah tožeče stranke.
Splošno sodišče je v zvezi z zahtevo, da se upošteva prodaja hladno valjanih ploščatih izdelkov iz nerjavnega jekla neodvisni stranki v državi izvoznici, najprej poudarilo, da tudi če obstajajo odstopanja med različnimi jezikovnimi različicami člena 2(2) osnovne protidampinške uredbe, se velika večina navedenih jezikovnih različic nanaša na namen zadevnega proizvoda, ne pa tudi na namero proizvajalca glede navedenega namena ob prodaji.
Nato je Splošno sodišče na eni strani poudarilo, da je v členu 2.1 protidampinškega sporazuma GATT(3)v treh uradnih jezikovnih različicah v angleščini uporabljen izraz „destined for consumption“, v francoščini „destiné à la consommation“ in v španščini „destinado al consumo“, in na drugi strani opozorilo, da je treba določbe osnovne protidampinške uredbe razlagati čim bolj v skladu z ustreznimi določbami protidampinškega sporazuma.
Razlago, da ni treba iskati „namere“ ali „konkretnega vedenja“ prodajalca o končni namembnosti zadevnega izdelka, poleg tega potrjuje analiza sobesedila člena 2 osnovne protidampinške uredbe, ki jo je opravilo Splošno sodišče.
Ta razlaga je tudi v skladu s ciljem protidampinške preiskave, to je, da je treba poiskati objektivne dokaze. Splošno sodišče je v tem okviru menilo, da bi zahteva, da je za izključitev prodaje izvoženih izdelkov iz določitve normalne vrednosti treba predložiti dokaz o nameri prodajalca glede končne namembnosti zadevnega izdelka, navsezadnje omogočila, da se za določitev normalne vrednosti upoštevajo cene izvoženih izdelkov, ki bi lahko izkrivljale in ogrozile pravilno določitev navedene normalne vrednosti.
Splošno sodišče je nazadnje pojasnilo, da je navedena razlaga tudi v skladu z načeloma predvidljivosti in pravne varnosti, medtem ko bi bila uporaba merila, ki temelji na nameri ali konkretnem vedenju prodajalca, pogoj za upoštevanje prodajne cene izvoženih izdelkov za določitev normalne vrednosti s subjektivnim elementom, katerega obstoj bi se lahko v praksi lahko izkazal kot naključen ali pa bi ga bilo nemogoče dokazati.
Tako je Splošno sodišče ugotovilo, da tožeča stranka v obravnavanem primeru ni dokazala, da je Komisija s tem, da je zavrnila upoštevanje prodaje tožeče stranke njeni neodvisni stranki za določitev normalne vrednosti izdelka, na katerega se nanaša protidampinški postopek, napačno uporabila pravo ali storila očitno napako pri presoji dejstev.