Pritožba, ki jo je TEAG Thüringer Energie AG vložila 1. marca 2024 zoper sodbo Splošnega sodišča (peti razširjeni senat) z dne 20. decembra 2023 v zadevi T-56/21, TEAG Thüringer Energie AG/Evropska komisija
(Zadeva C-173/24 P)
Jezik postopka: nemščina
Stranke
Pritožnica: TEAG Thüringer Energie AG (zastopnika: I. Zenke, Rechtsanwältin, in T. Heymann, Rechtsanwalt)
Druge stranke v postopku: Evropska komisija, E.ON SE, RWE AG
Predlogi
Pritožnica Sodišču predlaga, naj:
sodbo z dne 20. decembra 2023, TEAG Thüringer Energie AG/Komisija (T-56/21) razveljavi in Sklep Evropske komisije z dne 17. septembra 2019 o koncentraciji „E.ON/innogy“ (zadeva M.8870, UL 2020, C 379, str. 16) razglasi za ničen;
podredno in vsekakor zadevo T-56/21 vrne Splošnemu sodišču v vsebinsko odločanje;
Komisiji naloži plačilo stroškov, vključno z odvetniškimi in potnimi stroški, ki so pritožnici nastali v zadevi T-56/21.
Pritožbeni razlogi in bistvene trditve
Pritožba temelji na petih pritožbenih razlogih:
Prvič, Splošno sodišče naj bi podalo napačno razlago prava Unije, in sicer člena 101 PDEU in člena 21(1) Uredbe o združitvah1 . Napačno naj ne bi uporabilo člena 101 PDEU zaradi domnevnega učinka blokade člena 21 Uredbe o združitvah, naj ne bi upoštevalo dokazov o kartelnem sporazumu med družbama E.ON in RWE, ki jih je predložila pritožnica ter naj bi kršilo njene postopkovne pravice, ko ni upoštevalo dejstev, ki jih je predložila zadnjenavedena.
Drugič, Splošno sodišče naj napačno upravnih postopkov M.8870, M.8871 in B8-28/19 ne bi štelo za sestavne dele ene same koncentracije, ki bi jih bilo treba nujno preučiti v okviru postopka nadzora koncentracij, s čimer naj bi napačno uporabilo člen 3 Uredbe o združitvah. Na eni strani naj bi bila kapitalska udeležba v višini 16,67 % družbe RWE v družbi E.ON izključena. Na drugi strani naj se ne bi upošteva pojem koncentracije iz člena 3 Uredbe o združitvah v povezavi z uvodno izjavo 20 Uredbe o združitvah.
Tretjič, Splošno sodišče naj bi z napačno opredelitvijo trga, napačno presojo posledic koncentracije, napačnim časovnim obdobjem ter napačno kvalifikacijo zavez prav tako kršilo člen 2 Uredbe o koncentracijah.
Četrtič, izpodbijana sodba naj bi vsebovala očitne nepravilnosti ali izkrivljanja dejstev, glede katerih je bila vložena tudi zahteva za popravek navedene sodbe.
Nazadnje, petič, Splošno sodišče naj bi naložilo čezmerne zahteve v zvezi z dokazovanjem s tem, da je v zvezi z dokazovanjem očitne napake pri presoji večkrat zahtevalo, da pritožnica predloži rezultate preiskave, ki je Komisija ni opravila ter predloži matematične dokaze za konkretne rezultate, do katerih bi prišla Komisija, če bi bila preiskava pravilno izvedena. Poleg tega naj bi Splošno sodišče kršilo načela razdelitve dokaznega bremena s tem, da je zavrnilo zahtevo pritožnice za predložitev procesnih aktov.
____________
1 Uredba Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (Uredba ES o združitvah) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 8, zvezek 3, str. 40).