SKLEP SODIŠČA PRVE STOPNJE (pritožbeni senat)

z dne 22. junija 2009

Zadeva T-371/08 P

Bart Nijs

proti

Računskemu sodišču Evropskih skupnosti

„Pritožba – Javni uslužbenci – Uradniki – Odločba o imenovanju pritožnikovega nadrejenega – Notranji natečaj – Volitve Odbora uslužbencev – Odločba o nenapredovanju pritožnika v ocenjevalnem obdobju 2006 – Pritožba, ki je delno očitno nedopustna in delno očitno neutemeljena“

Predmet:      Pritožba zoper sklep Sodišča za uslužbence Evropske unije (drugi senat) z dne 26. junija 2008 v zadevi Nijs proti Računskemu sodišču (F‑5/07, še neobjavljen v ZOdl. JU), s katero se predlaga razveljavitev tega sklepa.

Odločitev:      Pritožba se zavrne. Bart Nijs nosi svoje stroške in stroške, ki jih je Računsko sodišče Evropskih skupnosti priglasilo v okviru tega postopka.

Povzetek

1.      Postopek – Dopustnost pravnih sredstev – Presoja z vidika pravil, ki so veljala ob vložitvi tožbe

(Poslovnik Sodišča prve stopnje, člen 111; Poslovnik Sodišča za uslužbence, člen 76)

2.      Postopek – Tožba pred Sodiščem za uslužbence – Možnost druge izmenjave pisnih vlog – Diskrecijska pravica Sodišča za uslužbence

(Statut Sodišča, Priloga I, člen 7(3))

1.      Čeprav je pravilo iz člena 76 Poslovnika Sodišča za uslužbence, v skladu s katerim lahko to sodišče s sklepom zavrne ali zavrže tožbo, ki jo je očitno treba zavreči ali zavrniti, postopkovno pravilo, ki se od začetka veljavnosti kot tako uporablja v vseh sporih pred tem sodiščem, pa to ne velja za pravila, na podlagi katerih lahko to sodišče v skladu s tem členom tožbo obravnava kot očitno nedopustno in ki so lahko le tista, ki so se uporabljala ob vložitvi tožbe.

Sodišče za uslužbence je s tem, da je člen 111 Poslovnika Sodišča prve stopnje in člen 76 Poslovnika Sodišča za uslužbence, katerih normativna vsebina je popolnoma enaka, hkrati uporabilo v zadevi, vloženi pred začetkom veljavnosti tega poslovnika, je zgolj izkoristilo to možnost. Ker je bilo besedilo Poslovnika Sodišča prve stopnje objavljeno precej pred navedeno vložitvijo, tožeča stranka ne more utemeljeno trditi, da se ob vložitvi tožbe ni mogla seznaniti s pravili, na podlagi katerih je bila njena tožba zavrnjena.

Sicer pa se nihče ne more sklicevati na to, da Poslovnika ne pozna, saj je bil objavljen v Uradnem listu.

(Glej točki 20 in 28.)

Napotitev na: Sodišče, 12. julij 1989, Binder, 161/88, Recueil, str. 2415, točka 19.

2.      Iz člena 7(3) Priloge I k Statutu Sodišča izhaja, da Sodišču za uslužbence ni treba od strank zahtevati druge izmenjave pisnih vlog. Odločitev zahtevati tako izmenjavo spada v okvir diskrecijske pravice tega sodišča, ki jo izvaja glede na svoje potrebe po informacijah. Zato tožeča stranka na podlagi besedila te določbe ne more upravičeno pričakovati, da bo lahko po vložitvi tožbe vložila še eno pisno vlogo.

(Glej točko 27.)