Pritožba, ki jo je 16. decembra 2021 vložila AZ zoper sodbo Splošnega sodišča (tretji senat) z dne 6. oktobra 2021 v zadevi T-196/19, AZ/Komisija
(Zadeva C-792/21 P)
Jezik postopka: nemščina
Stranke
Pritožnica: AZ (zastopniki: T. Hartmann, D. Fouquet, M. Kachel, odvetniki)
Drugi stranki v postopku: Evropska komisija, Zvezna republika Nemčija
Predlog
Pritožnica Sodišču predlaga, naj:
a) razveljavi sodbo Splošnega sodišča Evropske unije z dne 6. oktobra 2021 v zadevi T-196/19 in razglasi ničnost sklepa Evropske komisije SA.34045 (2013/C) (ex 2012/NN) z dne 28. maja 2018, C(2018) 3166, za leti 2012 in 2013
b) podredno k točki a), razveljavi izpodbijano sodbo, in sporni sklep v razmerju do pritožnice razglasi za ničen;
2. podredno k točki 1,
a) razveljavi izpodbijano sodbo ter sporni sklep razglasi za ničen v delu, v katerem od pasovnih odjemalcev z najmanj 7000 urami uporabe na leto zahteva vračilo v višini več kot 20 %, od pasovnih odjemalcev z najmanj 7500 urami letne uporabe zahteva vračilo v višini več kot 15 %, in za pasovne odjemalce z najmanj 8000 urami uporabe na leto zahteva vračilo v višini več kot 10 % objavljenih omrežnin, v preostalem pa zadevo vrne Splošnemu sodišču v ponovno odločanje o predlogu, ki je bil v postopku na prvi stopnji podan pod točko 1a), sporni sklep pa v preostalem razglasi za ničen;
b) podredno k točki a), razveljavi izpodbijano sodbo in sporni sklep v razmerju do pritožnice razglasi za ničen v delu, v katerem od pasovnih odjemalcev z najmanj 7000 urami letne uporabe zahteva vračilo v višini več kot 20 % objavljenih omrežnin, v preostalem pa zadevo vrne v odločanje Splošnemu sodišču glede predloga, ki je bil v postopku na prvi stopnji podan pod točko 1b), sporni sklep pa v razmerju do pritožnice v celoti (oziroma „tudi v preostalem“) razglasi za ničen;
3. podredno k točki 2,
a) razveljavi izpodbijano sodbo ter zadevo vrne Splošnemu sodišču v ponovno odločanje glede predloga, ki je bil v postopku na prvi stopnji podan pod točko 1a), sporni sklep pa razglasi za ničen;
b) podredno k točki a), razveljavi izpodbijano sodbo ter zadevo vrne Splošnemu sodišču v ponovno odločanje glede predloga, ki je bil v postopku na prvi stopnji podan pod točko 1b), sporni sklep pa v razmerju do pritožnice razglasi za ničen;
4. podredno k točki 3,
a) razveljavi izpodbijano sodbo, sporni sklep pa razglasi za ničen v delu, v katerem od pasovnih odjemalcev z najmanj 7000 urami letne uporabe zahteva vračilo v višini več kot 20 %, od pasovnih odjemalcev z najmanj 7500 urami letne uporabe vračilo v višini več kot 15 %, in od pasovnih odjemalcev z najmanj 8000 urami letne uporabe vračilo v višini več kot 10 % objavljenih omrežnin;
b) podredno k točki a), razveljavi izpodbijano sodbo, sporni sklep pa v razmerju do pritožnice razglasi za ničen v delu, v katerem od pasovnih odjemalcev z najmanj 7000 urami letne uporabe zahteva vračilo v višini več kot 20 % objavljenih omrežnin;
5. podredno k točki 4,
a) razveljavi izpodbijano sodbo ter zadevo vrne Splošnemu sodišču v ponovno odločanje glede predloga, ki je bil v postopku na prvi stopnji podan pod točko 2a), sporni sklep razglasi za ničen v delu, v katerem od pasovnih odjemalcev z najmanj 7000 urami letne uporabe zahteva vračilo v višini več kot 20 %, od pasovnih odjemalcev z najmanj 7500 urami letne uporabe vračilo v višini več kot 15 %, in od pasovnih odjemalcev z najmanj 8000 urami letne uporabe vračilo v višini več kot 10 % objavljenih omrežnin;
b) podredno k točki a), razveljavi izpodbijano sodbo ter zadevo vrne Splošnemu sodišču v ponovno odločanje glede predloga, ki je bil v postopku na prvi stopnji podan pod točko 2 b), sporni sklep v razmerju do pritožnice razglasi za ničen v delu, v katerem od pasovnih odjemalcev z najmanj 7000 urami letne uporabe zahteva vračilo v višini več kot 20 % objavljenih omrežnin;
6. Komisiji naloži plačilo stroškov, vključno z odvetniškimi in potnimi stroški.
Pritožbeni razlogi in bistvene trditve
Pritožnica v utemeljitev pritožbe navaja štiri pritožbene razloge.
Prvi in drugi pritožbeni razlog: kršitev pravice do izjave in obveznosti obrazložitve
Pritožnica v okviru prvih dveh pritožbenih razlogov trdi, da je Splošno sodišče kršilo postopkovne določbe prava Unije, in sicer pravico pritožnice do izjave ter svojo dolžnost obrazložitve sodbe. Zaradi teh kršitev je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo, ko je menilo, da gre za državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU.
V prvem delu obeh pritožbenih razlogov pritožnica Splošnemu sodišču očita, da ni upoštevalo njene navedbe glede nepravilnosti referenčnega okvira kot podlage za preizkus selektivne prednosti (točke 8, 117 in 127 izpodbijane sodbe).
V drugem delu obeh pritožbenih razlogov pritožnica navaja, da Splošno sodišče ni upoštevalo njene navedbe glede določitve višine dodatne dajatve na podlagi člena 19(2) nemškega Stromnetzentgeltverordnung (StromNEV) (točke 12, 68, 100 in 101 izpodbijane sodbe).
V tretjem delu obeh pritožbenih razlogov pritožnica navaja, da Splošno sodišče pri preizkusu državne narave sredstev ni upoštevalo njene navedbe v zvezi z neobstojem nadomestila izgube vseh prihodkov in stroškov na podlagi dodelitve oprostitve omrežnine (točki 95 in 96 izpodbijane sodbe).
V četrtem delu obeh pritožbenih razlogov pritožnica navaja, da Splošno sodišče pri preizkusu državne narave sredstev ni upoštevalo njene navedbe v zvezi z ničnostjo sklepa Bundesnetzagentur iz leta 2011 (točka 76 izpodbijane sodbe).
Tretji pritožbeni razlog: kršitev člena 107(1) PDEU
Pritožnica v okviru tretjega pritožbenega razloga poleg tega zatrjuje, da je Splošno sodišče kršilo materialno pravo Unije s tem, da je dodatno dajatev na podlagi člena 19(2) StromNEV štelo za državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU.
Prvič, pritožnica v zvezi s tem trdi, da je Splošno sodišče pri preizkusu za dajatev in za državni nadzor glede na pravila o državnih pomočeh uporabilo pravno napačna merila (točke 77, 83, 86 in 101 izpodbijane sodbe).
Drugič, pritožnica trdi, da je Splošno sodišče dodatno dajatev na podlagi člena 19(2) StromNEV zaradi izkrivljene predstavitve nacionalnega prava pravno napačno opredelilo kot dajatev, na katero se nanašajo pravila o državni pomoči, čeprav nista bili podani niti obveznost pobiranja upravljavca omrežja, niti dolžnost plačila uporabnika omrežja ali končnih odjemalcev električne energije, upravljavcem omrežja pa niso bili povrnjeni vsi izgubljeni prihodki in stroški (točke 68 in od 75 do 115 izpodbijane sodbe).
Tretjič, pritožnica trdi, da je Splošno sodišče na podlagi izkrivljene predstavitve nacionalnega prava zavzelo pravno napačno stališče, da obstaja državni nadzor nad dodatno dajatvijo na podlagi člena 19(2) StromNEV, ker predpostavlja obveznost pobiranja in kritje stroškov v celoti in domneva, da je višino dajatve določila zvezna agencija za omrežja (točke od 100 do 112 izpodbijane sodbe).
Četrtič, pritožnica trdi, da je Splošno sodišče na podlagi izkrivljene predstavitve nacionalnega prava določilo nepopoln in pomanjkljiv referenčni okvir (točka 8 in od 128 do 131 izpodbijane sodbe).
Četrti pritožbeni razlog: kršitev načela prepovedi diskriminacije
Pritožnica nazadnje v okviru svojega četrtega pritožnega razloga navaja kršitev načela prepovedi diskriminacije, ki naj bi bila v tem, da Splošno sodišče ni upoštevalo nezakonitega neenakega obravnavanja kot posledico vračila pomoči, zahtevanega v spornem sklepu Komisije, v razmerju do prehodnega pravila na podlagi člena 32(7) StromNEV 2013, posledično pa zanikalo kršitev splošnega načela enakega obravnavanja iz prava Unije (točka 141 izpodbijane sodbe).
____________