SKLEPNI PREDLOGI GENERALNEGA PRAVOBRANILCA
GERARDA HOGANA,
predstavljeni 29. julija 2019(1)
Zadeva C‑432/18
Consorzio Tutela Aceto Balsamico di Modena
proti
BALEMA GmbH
(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Bundesgerichtshof (zvezno vrhovno sodišče, Nemčija))
„Predhodno odločanje – Kmetijstvo – Uredba Sveta (ES) št. 510/2006 – Uredba (ES) št. 1151/2012 – Zaščita geografskih označb in označb porekla – Člen 13(1) – Uredba Komisije (ES) št. 583/2009 – Registracija imena ,Aceto Balsamico di Modena (ZGO)‘ – Zaščita elementov te označbe“
I. Uvod
1. Balzam je aromatična, oljasta snov, ki teče kot rastlinski sok iz različnih rastlin. Tisočletja se že uporablja kot osnova za zdravila, mazila in dišave. Uporaba balzama v te namene je v evropski tradiciji in kulturi dobro izkazana. Sklicevanja na uporabo balzama (ali blažila (balm)) v zdravilne namene so številna tako v Bibliji kot v Shakespearovih delih, v Wagnerjevi zadnji operi, Parsifalu, pa seveda izvemo, da je mogoče trpljenje in hude bolečine ranjenega kralja Amfortasa ublažiti le tako, da se na njegovo sicer neozdravljivo rano nanese steklenička balzama iz Arabije.
2. Na ta način je torej beseda „balzam“ (in sorodne besede, kot je „blažilo“) zgodovinsko prešla v naše sedanje razumevanje. Dandanes pa se seveda beseda „balzam“ pogosto povezuje z zelo znanim proizvodom „Aceto Balsamico di Modena“. Gre za zelo temen, koncentriran in začinjen kis, ki se izdeluje iz dozorelega (in delno fermentiranega) grozdja, ki več let zori v seriji lesenih sodov.(2) Dejansko proizvod sam ne vsebuje balzama, vendar italijanska beseda „balsamico“ pomeni „balzamu podoben“. Uporaba pridevnika „balsamico“ za opis kisa („aceto“) se tako uporablja v smislu poudarjanja blažilnih ali zdravilnih in nasploh balzamu podobnih lastnosti, za katere se je za proizvod spočetka domnevalo, da jih ima.
3. Vse to poraja vprašanje, ali je beseda „balsamico“ sama po sebi upravičena do varstva kot geografska označba. To je bistveno vprašanje tega predloga za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je Bundesgerichtshof (zvezno vrhovno sodišče, Nemčija) v sodnem tajništvu Sodišča vložilo 2. julija 2018 in ki se nanaša na razlago člena 1 in Priloge I k Uredbi št. 583/2009. Prav s to uredbo je bilo ime „Aceto Balsamico di Modena (ZGO)“ vpisano v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb.
4. Predložitveno sodišče želi z vprašanjem ugotoviti, ali zaščita, podeljena z registracijo celotnega imena „Aceto Balsamico di Modena (ZGO)“, zajema tudi uporabo posameznih negeografskih elementov(3) te označbe, namreč izrazov „Aceto“, „Balsamico“ in „Aceto Balsamico“. Pred preučitvijo teh vprašanj je najprej treba predstaviti upoštevne pravne določbe.
II. Pravni okvir
5. Uredba št. 583/2009 je bila sprejeta na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 z dne 20. marca 2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila.(4) Uredba št. 510/2006 je bila razveljavljena 3. januarja 2013 s členom 58(1) Uredbe (EU) št. 1151/2012.(5) V skladu s členom 58(2) Uredbe št. 1151/2012 se sklicevanja na, med drugim, razveljavljeno Uredbo št. 510/2006 štejejo za sklicevanja na Uredbo št. 1151/2012.(6)
A. Uredba št. 1151/2012
6. Člen 3(6) Uredbe št. 1151/2012 določa, da „generična imena“ „pomenijo imena proizvodov, ki so postala splošna imena proizvodov v Uniji, čeprav se navezujejo na kraj, regijo ali državo, v kateri se je proizvod prvotno proizvajal ali tržil“.
7. Člen 5(2) Uredbe št. 1151/2012 določa:
„Za namen te uredbe je ,označba porekla‘ ime, ki opredeljuje proizvod:
(a) s poreklom iz specifičnega kraja, regije ali države;
(b) katerega določeno kakovost, sloves ali drugo značilnost je mogoče pripisati predvsem njegovemu geografskemu poreklu ter
(c) katerega najmanj ena faza proizvodnje poteka na opredeljenem geografskem območju.“
8. Člen 6(1) Uredbe št. 1151/2012 določa:
„Generična imena se ne registrirajo kot zaščitene označbe porekla ali zaščitene geografske označbe.“
9. Člen 13 Uredbe št. 1151/2012, naslovljen „Zaščita“, določa:
„1. Registrirana imena so zaščitena pred:
(a) vsako neposredno ali posredno komercialno rabo registriranega imena za proizvode, ki jih registracija ne zajema, če so ti proizvodi primerljivi s proizvodi, registriranimi pod zadevnim imenom, ali če se z rabo imena izkorišča sloves zaščitenega imena, tudi kadar so ti proizvodi uporabljeni kot sestavine;
(b) vsako zlorabo, posnemanjem ali navajanjem, tudi če je navedeno pravo poreklo proizvodov ali storitev ali če je zaščiteno ime prevedeno ali mu je dodan izraz, kot so ‚vrsta‘, ‚tip‘, ‚metoda‘, ‚kot se proizvaja v‘, ‚imitacija‘ ali podobno, tudi kadar so ti proizvodi uporabljeni kot sestavine;
(c) vsako drugo napačno ali zavajajočo označbo izvora, porekla, značaja ali bistvenih lastnosti proizvoda, ki se uporablja na notranji ali zunanji strani embalaže, v reklamnem gradivu ali dokumentih v zvezi z zadevnim proizvodom in pred uporabo embalaže, ki lahko ustvari napačen vtis o njegovem poreklu;
(d) vsako drugo prakso, ki lahko potrošnike zavede glede pravega porekla proizvoda.
Kadar zaščitena označba porekla ali zaščitena geografska označba vsebuje ime proizvoda, ki se šteje za generično, uporaba tega generičnega imena ne velja za nasprotno s točkama (a) ali (b) prvega pododstavka.
2. Zaščitene označbe porekla in zaščitene geografske označbe ne postanejo generične.
[…]“.
10. Člen 41 Uredbe št. 1151/2012, naslovljen „Generična imena“, določa:
„1. Brez poseganja v člen 13 ta uredba ne vpliva na uporabo imen, ki so v Uniji generična, tudi če je generično ime del imena, ki je zaščiteno v okviru sheme kakovosti.
2. Pri določanju, ali je ime postalo generično, se upoštevajo vsi ustrezni dejavniki, zlasti:
(a) obstoječe stanje na področjih potrošnje;
(b) zadevni nacionalni pravni akti ali pravni akti Unije.
3. Da bi se v celoti zaščitile pravice zainteresiranih strani, se na Komisijo v skladu s členom 56 prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov, v katerih določi dodatna pravila za določanje generičnega statusa imen iz odstavka 1 tega člena.“
B. Uredba št. 583/2009
11. V uvodnih izjavah od 2 do 5, 7, 8 in 10 Uredbe št. 583/2009 je navedeno:
„(2) Nemčija, Grčija in Francija so […] registraciji ugovarjale.
(3) Izjava o ugovoru Nemčije zadeva zlasti bojazen, da bi registracija zaščitene geografske označbe ‚Aceto Balsamico di Modena‘ ogrozila obstoj proizvodov, ki so vsaj že pet let zakonito na trgu in trženi pod označbama Balsamessig/Aceto balsamico, kot tudi generične značilnosti, povezane z navedenima označbama.
(4) Izjava o ugovoru Francije se sklicuje zlasti na dejstvo, da ‚Aceto Balsamico di Modena‘ ne bi imel lastnega slovesa, ki bi se razlikoval od slovesa izdelka ‚Aceto balsamico tradizionale di Modena‘, ki je že registriran kot zaščitena označba porekla v okviru Uredbe Sveta (ES) št. 813/2000. Francija meni, da bi lahko prišlo do zavajanja potrošnikov glede narave in porekla zadevnega proizvoda.
(5) Grčija je poudarila pomembnost proizvodnje balzamičnega kisa na svojem ozemlju, ki se trži med drugim pod imeni ‚balsamico‘ ali ‚balsamon‘, in negativen vpliv, ki bi ga imela registracija označbe ‚Aceto Balsamico di Modena‘ na obstoj proizvodov, ki so zakonito na trgu vsaj že pet let. Poleg tega Grčija vztraja, da so izrazi ‚aceto balsamico‘, ‚balsamic‘ itd. generični.
[…]
(7) Ker v predvidenem roku med Francijo, Nemčijo, Grčijo in Italijo do sporazuma ni prišlo, mora Komisija v skladu s postopkom iz člena 15(2) Uredbe (ES) št. 510/2006 sprejeti odločitev.
(8) Komisija je zaprosila za mnenje znanstvenega odbora za označbe porekla, geografske označbe in certifikate posebnega značaja, ustanovljenega s Sklepom Komisije 93/53/ES, o tem, ali so pogoji za registracijo izpolnjeni. Odbor je v svojem enoglasno sprejetem mnenju z dne 6. marca 2006 menil, da ima označba ‚Aceto Balsamico di Modena‘ nesporen sloves na nacionalnem trgu kot tudi na zunanjih trgih, o čemer priča njena pogosta uporaba v številnih kuhinjskih receptih številnih držav članic, pogosta prisotnost na internetu, v tisku ali medijih. ‚Aceto Balsamico di Modena‘ torej izpolnjuje pogoj, ki je neločljivo povezan s posebnim slovesom proizvoda, ki ustreza tej označbi. Odbor je opozoril na dejstvo, da sta oba proizvoda na trgu že stoletja. Odbor je poleg tega ugotovil, da sta ‚Aceto Balsamico di Modena‘ in ‚Aceto balsamico tradizionale di Modena‘ različna proizvoda glede na njune značilnosti, njune stalne uporabnike, uporabo, način distribucije, predstavitev in ceno, s čimer pa je zagotovljeno enako obravnavanje zadevnih proizvajalcev in tudi preprečeno zavajanje potrošnikov. Komisija te ugotovitve v celoti potrjuje.
[…]
(10) Zdi se, da Nemčija in Grčija v svojih ugovorih glede generičnih značilnosti označbe, predlagane za registracijo, dejansko nista upoštevali navedene označbe v celoti, in sicer ‚Aceto Balsamico di Modena‘, ampak samo nekatere sestavne dele te označbe, in sicer izraze ‚aceto‘, ‚balsamico‘ in ‚aceto balsamico‘ ali prevode teh izrazov. Vendar je zaščita podeljena sestavljeni označbi ‚Aceto Balsamico di Modena‘. Posamezni negeografski izrazi sestavljene označbe, tudi če so uporabljeni skupaj, in njihov prevod, se lahko uporabljajo na ozemlju Skupnosti ob upoštevanju načel in pravil, ki veljajo v pravnem redu Skupnosti.“
12. Člen 1 Uredbe št. 583/2009 določa:
„Označba iz Priloge I k tej uredbi se registrira.“
13. V prilogi I k Uredbi št. 583/2009 je naveden „Aceto Balsamico di Modena (ZGO)“.
III. Dejansko stanje in vprašanje za predhodno odločanje
14. Družba BALEMA GmbH (v nadaljevanju: BALEMA) izdeluje na kisu temelječe proizvode in jih trži na območju Badna (Nemčija). Vsaj 25 let že prodaja proizvode pod označbama „Balsamico“ in „Deutscher Balsamico“. Na etiketah njenih proizvodov je navedba „Theo der Essigbrauer, Holzfassreifung, Deutscher Balsamico traditionell, naturtrüb, aus badischen Weinen“ (Theo, proizvajalec kisa, zorenje v lesenih sodih, tradicionalen nemški balsamico, nefiltriran, iz vina z območja Baden) ali „1. Deutsches Essig-Brauhaus, Premium, 1868, Balsamico, Rezeptur No. 3“ (Prva nemška varilnica kisa, Premium, 1868, Balsamico, receptura št. 3).
15. Ni sporno, da proizvodi družbe BALEMA, označeni kot „Balsamico“, niso zajeti z registracijo „Aceto Balsamico di Modena (ZGO)“ na podlagi člena 1 in Priloge I k Uredbi št. 583/2009, ker ne ustrezajo specifikacijam proizvoda, ki so navedene v Prilogi II k tej uredbi.
16. Consorzio Tutela Aceto Balsamico di Modena (v nadaljevanju: Consorzio) je konzorcij proizvajalcev proizvodov, označenih z imenom „Aceto Balsamico di Modena“. Meni, da družba BALEMA z uporabo označbe „Balsamico“ krši zaščiteno geografsko označbo „Aceto Balsamico di Modena“. Consorzio je tako družbi BALEMA poslal pisno opozorilo. Družba BALEMA pa je vložila tožbo pri nemškem sodišču zoper Consorzio in predlagala izdajo negativne ugotovitvene sodbe, da ni prišlo do kršitve znamke. S to tožbo ni uspela.
17. V pritožbi, ki se je nanašala na vsebinske razloge, je družba BALEMA predlagala, naj se ugotovi, da ni dolžna opustiti uporabe označbe „Balsamico“ za proizvode, ki temeljijo na kisu in so proizvedeni v Nemčiji. Sodišče je pritožbi, ki se je nanašala na vsebinske razloge, ugodilo in štelo, da uporaba imena „Balsamico“ za kis ne krši člena 13(1)(b) Uredbe št. 1151/2012. Po mnenju tega sodišča je bila zaščita, z Uredbo (ES) št. 583/2009 zagotovljena imenu „Aceto Balsamico di Modena“, podeljena le za celotno ime, ne pa za negeografske elemente sestavljene označbe, čeprav so uporabljeni skupaj.
18. Pri predložitvenem sodišču je bila vložena revizija.
19. Predložitveno sodišče meni, da bo revizija uspešna, če imeni „Balsamico“ in „Deutscher Balsamico“, ki ju uporablja družba BALEMA, pomenita kršitev člena 13(1)(a) ali (b) Uredbe št. 1151/2012. Po mnenju tega sodišča bi bilo za tako ugotovitev zahtevano, da zaščita celotnega imena „Aceto Balsamico di Modena“, ki je zagotovljena s členom 1 Uredbe št. 583/2009, zajema tudi uporabo posameznih negeografskih elementov sestavljene označbe („Aceto“, „Balsamico“, „Aceto Balsamico“).
20. Bundesgerichtshof (zvezno vrhovno sodišče) ugotavlja, da je iz člena 13(1), drugi pododstavek, Uredbe št. 1151/2012 in sodne prakse Sodišča jasno razvidno, da je lahko na podlagi člena 13(1)(a) ali (b) te uredbe zaščitena geografska označba, ki je sestavljena iz več izrazov, zaščitena ne le pred uporabo sestavljene označbe, temveč tudi pred uporabo posameznih izrazov te označbe. Člen 13(1), drugi pododstavek, Uredbe št. 1151/2012 ureja poseben primer, ko zaščitena geografska označba vsebuje ime proizvoda, ki se šteje za generično. S to določbo je določeno, da uporaba tega generičnega imena ne pomeni kršitve člena 13(1)(a) ali (b) te uredbe. Bundesgerichtshof (zvezno vrhovno sodišče) se sklicuje tudi na dejstvo, da se z uredbo Komisije o registraciji imena lahko omeji obseg zaščite zaščitene geografske označbe, ki je sestavljena iz več izrazov, tako da ne zajema posameznih izrazov te označbe. V zvezi s tem dejstvo, da lahko vložnik navede, da ne uveljavlja zaščite za vse elemente imena, kaže, da je lahko zaščita, ki jo nudi registracija označbe, omejena.
21. Bundesgerichtshof (zvezno vrhovno sodišče) meni, da uvodne izjave 3, 5 in 10 Uredbe (ES) št. 583/2009 nakazujejo na to, da je obseg zaščite omejen na celotno označbo „Aceto Balsamico di Modena“ in se ne razteza na posamezne negeografske elemente. Prav tako meni, da – v nasprotju s stališčem iz revizije – domneva, da se zaščita odobri le za sestavljeno označbo „Aceto Balsamico di Modena“, ni povzročila neskladja z registracijo zaščitenih označb porekla „Aceto balsamico tradizionale di Modena“ in „Aceto balsamico tradizionale di Reggio Emilia“ na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 813/2000 z dne 17. aprila 2000 o dopolnitvi Priloge k Uredbi Komisije (ES) št. 1107/96 o registraciji geografskih označb in označb geografskega porekla po postopku iz člena 17 Uredbe Sveta (EGS) št. 2081/92.(7) Drugače kot v Uredbi št. 583/2009 sklicevanje na omejen obseg zaščite v Uredbi št. 813/2000, kar bi lahko bilo posledica tega, da države članice v predhodnem postopku registracije niso podale ugovorov na podlagi člena 7 Uredbe Sveta (EGS) št. 2081/92(8) (zdaj člena 51 in 52 Uredbe št. 1151/2012), ne nasprotuje omejitvi učinkovanja zaščite sestavljene označbe „Aceto Balsamico di Modena“.
22. V teh okoliščinah je Bundesgerichtshof (zvezno vrhovno sodišče) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:
„Ali zaščita celotnega imena ,Aceto Balsamico di Modena‘ zajema uporabo posameznih negeografskih elementov sestavljene označbe (,Aceto‘, ,Balsamico‘, ,Aceto Balsamico‘)?“
IV. Postopek pred Sodiščem
23. Pisna stališča so predložili Consorzio, italijanska, grška in španska vlada ter Komisija. Consorzio, BALEMA, nemška, grška, španska in italijanska vlada ter Komisija so na obravnavi 23. maja 2019 ustno podali navedbe.
V. Analiza
A. Uvodna pojasnila
24. Na začetku ugotavljam, da del težav v tem postopku – in v resnici tudi v drugih podobnih postopkih – izvira iz nekoliko nekritične uporabe enega samega izraza „generična imena“ v dveh različnih pomenih. Kot sem ravnokar omenil, je izraz „generična imena“ opredeljen v členu 3(6) Uredbe št. 1151/2012 tako, da pomeni imena proizvodov, „ki so postala splošna imena proizvodov v Uniji, čeprav se navezujejo na kraj, regijo ali državo, v kateri se je proizvod prvotno proizvajal ali tržil“. Vendar izraz uporabljajo tudi sodišča, sodniki, pravniki in avtorji strokovnih besedil, kot da se enostavno nanaša na splošne ali običajne izraze, ki prav zaradi svoje generičnosti ne pridejo v poštev za registracijo kot ZGO/ZOP.(9) Ker je treba ta pojma razločevati, predlagam, naj se izraz „generična imena“ uporablja v posebnem pomenu, opredeljenem s členom 3(6) Uredbe št. 1151/2012, za opis besed in besednih zvez, ki bi v drugačnih kontekstih lahko bili – ali tudi dejansko bili – opisani kot generični po naravi, pa naj se enostavno uporablja izraz „splošni izrazi“.
25. Člen 13(1), od (a) do (d), Uredbe št. 1151/2012 določa stopnjujoč se seznam prepovedanega ravnanja v zvezi z imeni, registriranimi na podlagi te uredbe.(10) Točke od (a) do (d) člena 13(1) Uredbe št. 1151/2012 se nanašajo na različne položaje, v katerih se proizvod trži z izrecnim ali neizrecnim sklicevanjem na geografsko označbo ali poimenovanje v okoliščinah, v katerih se lahko zavede javnost oziroma se lahko v njeni zavesti vsaj vzbudi asociacija na poreklo proizvoda ali v katerih se gospodarskemu subjektu omogoči, da se neupravičeno okoristi z ugledom zadevne geografske označbe.(11)
26. Sodišče je v sodbi z dne 7. junija 2018, Scotch Whisky Association (C‑44/17, EU:C:2018:415, točka 29), razsodilo, da zaradi izraza „uporaba“ v členu 16(a) Uredbe št. 110/2008 v zvezi z „vsako neposredno ali posredno komercialno uporabo registriranega imena za proizvode, ki niso zajeti v registraciji“(12), „mora biti v spornem znaku zaščitena geografska označba uporabljena v obliki, v kateri je bila registrirana, ali pa vsaj v obliki, ki je z njo tako tesno fonetično in/ali vizualno povezana, da je sporni znak njen neločljivi del“. V točki 44 te sodbe je Sodišče navedlo, da je s pojmom „navajanje“(13) „zajet tudi primer, v katerem je v izrazu, uporabljenem za označitev proizvoda, vključen del zaščitene geografske označbe, zaradi česar potrošnik, ko se sreča z imenom proizvoda, pomisli na proizvod, katerega ime je zaščiteno“.(14)
27. Vendar člen 13(1), drugi pododstavek, Uredbe št. 1151/2012 določa, da kadar ime(15), registrirano v registru zaščitenih označb porekla (ZOP) in zaščitenih geografskih označb (ZGO), vsebuje generični element, uporaba tega generičnega elementa v skladu s členom 13(1)(a) in (b) te uredbe ne krši zaščite zgoraj navedenega registriranega imena. Tako je iz samega besedila člena 13(1), drugi pododstavek, Uredbe št. 1151/2012, jasno, da lahko sestavljeno ime, registrirano v registru ZOP in ZGO, vsebuje generične ali drugače nezaščitene elemente.
28. Kadar je torej ZOP ali ZGO sestavljena iz več elementov/imen, od katerih je eno ali več ime proizvoda, ki se šteje za generično, tretja oseba z uporabo generičnega elementa/imena načeloma ne krši zaščite, ki je s členom 13(1)(a) in (b)(16) Uredbe št. 1151/2012,(17) zagotovljena pred neposredno ali posredno komercialno uporabo registriranega imena ali pred kakršno koli zlorabo, posnemanjem oziroma navajanjem registriranega imena.(18) To trditev je mogoče ponazoriti z zelo enostavnim primerom. Prosciutto di Parma (parmski pršut) je bil vpisan v register ZOP,(19) vendar ni mogoče predlagati, na primer, da besede „prosciutto/pršut“ ne smejo uporabljati drugi proizvajalci in dobavitelji.
29. To pomembno načelo je bilo potrjeno s sklepom z dne 6. oktobra 2015, Schutzgemeinschaft Milch und Milcherzeugnisse/Komisija (C‑517/14 P, EU:C:2015:700), v katerem je Sodišče navedlo, da se lahko, ker je Komisija v členu 1 Uredbe Komisije (EU) št. 1121/2010 z dne 2. decembra 2010 o vpisu imena v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (Edam Holland (ZGO))(20), ki zadeva registracijo imena „Edam Holland“, določila, da ime „Edam“ pomeni generično označbo, ta beseda kljub registraciji ZGO „Edam Holland“ še naprej uporablja na ozemlju Evropske unije, če se upoštevajo veljavna načela in pravila iz pravnega reda Evropske unije. Tako je Sodišče razsodilo, da Splošno sodišče ni napačno uporabilo prava s tem, da je ugotovilo, med drugim, da je v Uredbi št. 1121/2010 določeno, da se ime „Edam“ še naprej lahko uporablja za prodajo sirov.(21)
30. Zaradi zelo širokega obsega zaščite, ki jo zagotavlja člen 13(1)(a) in (b) Uredbe št. 1151/2012(22) v zvezi z obravnavano zadevo, je treba pred ugotavljanjem, ali sta bili ti določbi kršeni, ugotoviti, ali sestavljeno ime, registrirano v registru ZOP in ZGO, vsebuje generične – in zato nezaščitene – elemente.
B. Pojem „generična imena“ v Uredbi št. 1151/2012 in sodni praksi Sodišča
31. Navedel sem že, da je opredelitev „generičnih imen“ iz člena 3(6) Uredbe št. 1151/2012 po mojem mnenju zelo specifična in po obsegu omejena. Pomeni „imena proizvodov, ki so postala splošna imena proizvodov v Uniji, čeprav se navezujejo na kraj, regijo ali državo, v kateri se je proizvod prvotno proizvajal ali tržil.“(23) Opredelitev se torej nanaša na izraze, ki so s časom izgubili geografsko konotacijo. Sodišče je v sodbi z dne 2. julija 2009, Bavaria in Bavaria Italia (C‑343/07, EU:C:2009:415, točka 107), navedlo, da „glede ZGO ime postane generično le, če je neposredna zveza med geografskim poreklom proizvoda na eni strani in določeno kakovostjo tega proizvoda, njegovim ugledom ali drugo njegovo značilnostjo, ki jo je mogoče pripisati navedenemu poreklu, na drugi strani izginila, ker ime opisuje le še vrsto oziroma tip proizvodov“.
32. Kot sem že navedel, v obravnavani in dejansko tudi v podobnih zadevah del težave izhaja iz tega, da je izraz „generičen“ v Uredbi št. 1151/2012 opredeljen na poseben in omejen način. Kljub temu je jasno, da poleg „generičnih imen“ v ožjem smislu opredelitve iz člena 3(6) Uredbe št. 1151/2012 uporaba splošnih imen ali običajnih izrazov, ki nimajo trenutne geografske konotacije – in ki se pogosto opisujejo kot generični izrazi v nekoliko drugačnem pomenu tega izraza – ne krši zaščite, ki je registriranemu imenu dana s členom 13(1)(a) in (b) Uredbe št. 1151/2012.
33. V zvezi s tem je treba spomniti, da je Sodišče v točki 80 sodbe z dne 16. marca 1999, Danska in drugi/Komisija (C‑289/96, C‑293/96 in C‑299/96, EU:C:1999:141), štelo, da se izraz „ime, ki je postalo generično“ – iz določbe, ki je enaka členu 41 Uredbe št. 1151/2012 o uporabi generičnih imen – nanaša tudi na imena, ki so vedno bila generična.
34. Poleg tega je Sodišče v sodbi z dne 9. junija 1998, Chiciak in Fol (C‑129/97 in C‑130/97, EU:C:1998:274, točka 37), razsodilo, da zaščita, ki je podeljena z določbo, enako členu 13(1) Uredbe št. 1151/2012, obsega ne le sestavljeno označbo kot celoto, ampak tudi vsak njen sestavni del, če ti deli niso generična ali splošna imena.(24)
35. Nemška, grška in španska vlada ter Komisija menijo, da so izrazi „Aceto“, „Balsamico“ in „Aceto Balsamico“ generična in/ali splošna imena. Tako se je na primer pred Sodiščem zatrjevalo, da izraz „Balsamico“ izhaja iz latinske besede „balsamun“ ali grške besede „βάλσαμον“,(25) da se uporablja v italijanščini, španščini in portugalščini ter da se med drugim nanaša na pripravek, ki pomirja in se uporablja v medicinske namene.
36. Pri presoji, ali je izraz generičen v posebnem pomenu opredelitve iz člena 3(6) Uredbe št. 1151/2012 ali pa gre za splošno ime (in je torej generičen v širšem smislu, ki sem ga pravkar opisal), po mojem mnenju ni odločilno, ali ima izraz poseben pomen v danem jeziku,(26) ampak to, ali nima trenutne geografske konotacije.
37. V zvezi s tem je treba opozoriti, da je Sodišče kljub temu, da izraz „feta“ v italijanščini pomeni „rezino“(27) in da bi tako vsaj na prvi pogled kazalo, da gre za splošno ime, v sodbi z dne 25. oktobra 2005, Nemčija in Danska/Komisija (C‑465/02 in C‑466/02, EU:C:2005:636, točki 88 in 94), razsodilo, da izraz „feta“ kot ZOP za sir ni generičen.(28) Sodišče je razsodilo, da Komisija upravičeno sklepa, da „feta“ v zvezi s sirom, proizvedenim v Grčiji, pomeni označbo porekla. Vendar je treba to odločitev razumeti glede na specifične in posebne ugotovitve glede dejanskega stanja v tisti zadevi.
38. V tisti zadevi sta Zvezna republika Nemčija in Kraljevina Danska predlagali razglasitev ničnosti Uredbe Komisije (ES) št. 1829/2002 z dne 14. oktobra 2002 o spremembi Priloge k Uredbi (ES) št. 1107/96 glede imena „Feta“(29) in trdili, da je med drugim generično v smislu člena 3(1) Uredbe št. 2081/92 z dne 14. julija 1992, to je predhodnika sedanjih členov 3(6) in 41(2) Uredbe št. 1151/2012. V okviru presoje generičnosti imena „feta“ je Sodišče upoštevalo kraje proizvodnje zadevnega proizvoda tako v državi članici, ki je uspela registrirati zadevno ime, kot zunaj nje, potrošnjo tega proizvoda in način, kako potrošniki sprejemajo to ime v navedeni državi članici in zunaj nje, obstoj posebne nacionalne zakonodaje v zvezi z navedenim proizvodom in način uporabe navedenega imena v pravu Skupnosti.(30)
39. Sodišče je v točkah od 86 do 90 sodbe navedlo:
„86 Informacije, ki so bile predložene Sodišču, kažejo na to, da večina potrošnikov v Grčiji šteje, da ima ime ,feta‘ geografski pomen in ne generičnega. Nasprotno pa se zdi, da na Danskem večina potrošnikov zatrjuje, da ima ime generični pomen. Sodišče nima na voljo prepričljivih podatkov, kar zadeva druge države članice.
87 Podatki, predloženi Sodišču, prav tako dokazujejo, da se v državah članicah, razen v Grčiji, feta redno trži z oznakami, ki napotujejo na grško kulturno izročilo in grško civilizacijo. Iz tega je upravičeno sklepati, da potrošniki v teh državah članicah feto dojemajo kot sir, povezan s Helensko republiko, čeprav je bil v resnici proizveden v drugi državi članici.
88 Ti različni podatki, povezani s potrošnjo fete v državah članicah, kažejo na to, da ime ,feta‘ ni generično.
89 Kar zadeva trditev nemške vlade, ki se nanaša na drugi stavek dvajsete uvodne izjave izpodbijane uredbe, iz točke 82 te sodbe sledi, da kadar gre za potrošnike v državah članicah, razen v Helenski republiki, ni zmotna trditev, da povezava med imenom ‚feta‘ in Grčijo namerno nakaže ter je del prodajne strategije, ki izkorišča sloves izvirnega proizvoda, kar povzroči resnično tveganje za zmoto potrošnika‘.
90 Trditev nemške vlade o nasprotnem torej ni utemeljena.“(31)
40. Zato je bilo za to zadevo v bistvu odločilno dejstvo, da je – kot je ugotovilo Sodišče – beseda „feta“ za veliko večino evropskih potrošnikov neločljivo povezana s posebnim sirom, ki se proizvaja v Grčiji. Za te potrošnike – razen za italijansko govoreče – izraz ni imel nobenega drugega pomena. V skladu s tem je zato Komisija upravičeno sklepala, da beseda „feta“ ni generično ime v smislu člena 3(1) Uredbe št. 2081/92, saj ima trenutno geografsko konotacijo.
41. Če bi šlo za stvar zgolj osebne presoje, menim, da bi bil moj sklep v obravnavani zadevi nasproten. „Aceto“ je seveda običajna italijanska beseda, in čeprav je beseda „balsamico“ v zavesti mnogih potrošnikov zagotovo tesno povezana s proizvodom, ki ga proizvaja Consorzio, pa sta po mojem mnenju beseda/besedi „balzam“ in „blažilo“, ki pomenita koren izraza, enostavno presplošni in dobro uveljavljeni besedi, da bi bili sami posamično primerni za zaščito kot ZGO. Prav tako po mojem mnenju ni mogoče trditi, da imata ti besedi trenutno geografsko konotacijo, tako da na podlagi tega ti besedi pomenita „generični imeni“ v smislu člena 3(6) Uredbe št. 1151/2012.
42. Na koncu pa se vendarle uporabi test, kako bi ti besedi dojemal „normalno obveščen ter razumno pozoren in preudaren povprečni potrošnik“.(32) Na koncu bo to moralo preveriti in presoditi nacionalno sodišče, pri čemer mu bodo morda v pomoč ustrezne potrošniške raziskave in podobno.(33)
43. Ker nacionalno sodišče ni predložilo takih ugotovitev, v teh okoliščinah menim, da Sodišče enostavno ne more razsoditi, ali sta besedi „aceto“ in „balsamico“ splošna izraza v smislu, ki sem ga opisal, ali pa sta besedi tudi „generični imeni“ v posebnim smislu člena 3(6) Uredbe št. 1151/2012. Kljub temu pridržku pa menim, da lahko Sodišče dokončno odloči o tej zadevi, če se ji približa z nekoliko drugačnega stališča analize določb Uredbe št. 583/2009. V tem smislu se mi zdijo posebej koristne njene uvodne izjave. Predlagam, da se zdaj posvetim tej problematiki.
C. Razlaga Uredbe št. 583/2009
44. Sestavljeno ime „Aceto Balsamico di Modena (ZGO)“ je bilo v skladu s členom 1 in Prilogo I k Uredbi št. 583/2009 vpisano v register. V členu 1 ali Prilogi I k tej uredbi ni navedena nobena omejitev ali pogoj glede obsega zaščite tega sestavljenega imena.
45. Vendar je iz uvodnih izjav 2, 3, 5 in 7 Uredbe št. 583/2009 razvidno, da so Nemčija, Grčija(34) in Francija ugovarjale registraciji imena „Aceto Balsamico di Modena“. Zdi se, da sta posebej Nemčija in Grčija menili, da je med drugim besedna zveza „Aceto balsamico“ po svoji naravi generična. (Iz konteksta je moč razbrati, da je bil izraz „generično ime“ uporabljen v smislu splošnega ali običajnega izraza.)
46. Poleg tega je v uvodni izjavi 10 Uredbe št. 583/2009 navedeno, da je „zaščita podeljena sestavljeni označbi ,Aceto Balsamico di Modena‘. Posamezni negeografski elementi sestavljene označbe, tudi če so uporabljeni skupaj, in njihov prevod, se lahko uporabljajo na ozemlju Skupnosti ob upoštevanju načel in pravil, ki veljajo v pravnem redu Skupnosti.“(35)
47. Kljub vsebini zadevnih uvodnih izjav in očitnega nasprotovanja, ki je spremljalo registracijo ZGO „Aceto Balsamico di Modena“, je treba spomniti, da Komisija v členu 1 ali Prilogi I k Uredbi št. 583/2009 ni izrecno določila, ali je kateri od izrazov „Aceto“, „Balsamico“ ali „Aceto Balsamico“ generična označba (bodisi v posebnem pomenu Uredbe ali v alternativnem in širšem pomenu tega izraza, ker gre enostavno za splošne izraze) ali negeografski element in ali se zato lahko v skladu s členom 13(1), drugi pododstavek, Uredbe št. 1151/2012 kljub registraciji zadevne ZGO na ozemlju Evropske unije še naprej uporablja.
48. Ta pristop je drugačen kot položaj, ki je bil podan v zvezi z, na primer, Uredbo št. 1121/2010, v katerem je bilo ne le v uvodni izjavi 8 zadevne uredbe, ampak tudi v njenem normativnem delu jasno navedeno, da je ime „Edam“ generično.(36)
49. Vendar je treba navesti, da je Sodišče v sodbi z dne 9. junija 1998, Chiciak in Fol (C‑129/97 in C‑130/97, EU:C:1998:274, točka 39), v zvezi z uporabo sestavljenih imen v označbi izvora(37) razsodilo, da dejstvo, da v prilogi k uredbi, s katero je bila registrirana zadevna označba, ni opombe z navedbo, da se registracija ne zahteva za enega od elementov te označbe,(38)ne pomeni nujno, da je zaščiten vsak od njenih elementov.(39) Drugače pa je Sodišče v sodbi z dne 26. februarja 2008, Komisija/Nemčija (C‑132/05, EU:C:2008:117, točka 31), zavrnilo trditev, da ZOP uživa zaščito le v natančno taki obliki, v kateri je bila registrirana.(40)
50. Skratka, iz dejstva, da v členu 1 in Prilogi I k Uredbi št. 583/2009 ni izrecno navedeno, ali je kateri od izrazov „Aceto“, „Balsamico“ ali „Aceto Balsamico“ generična označba (bodisi v posebnem pomenu člena 3(6) Uredbe ali zato, ker gre enostavno za splošne izraze) ali negeografski element, ni mogoče sklepati ničesar.
51. Ker iz besedila člena 1 in Priloge I k Uredbi št. 583/2009, razlaganih ob upoštevanju zgornje sodne prakse, ni jasno, ali je kateri od izrazov „Aceto“, „Balsamico“ ali „Aceto Balsamico“ generična označba (spet bodisi v posebnem pomenu člena 3(6) Uredbe ali zato, ker gre enostavno za splošne izraze) ali negeografski element, menim, da je treba te določbe razlagati ob upoštevanju uvodnih izjav te uredbe. V skladu s sodno prakso je izrek nekega akta neločljivo povezan z njegovo obrazložitvijo in ga je treba po potrebi razlagati ob upoštevanju razlogov, ki so vodili v njegovo sprejetje.(41)
52. V zvezi s tem je v uvodnih izjavah od 2 do 5, 7, 8 in 10 Uredbe št. 583/2009 javno in nedvoumno navedeno, da je evropski zakonodajalec (v tem primeru Komisija) na podlagi izrecnih ugovorov Nemčije, Grčije in Francije menil, da so izrazi „Aceto“, „Balsamico“ in „Aceto Balsamico“ generična imena ali negeografski elementi ter da je treba zaščito podeliti le celotnemu imenu „Aceto Balsamico di Modena“, ne pa njegovim posameznim negeografskim elementom.
53. V uvodni izjavi 8 Uredbe št. 583/2009 je poudarjen sloves „Aceto Balsamico di Modena“, v uvodni izjavi 10 pa je navedeno, da kljub ugovorom Nemčije, Grčije in Francije na registracijo izrazov „Aceto“, „Balsamico“ in „Aceto Balsamico“ ni bil podan ugovor v zvezi s celotnim imenom „Aceto Balsamico di Modena“. Kot je že bilo opozorjeno, je v uvodni izjavi 10 navedeno, da „je zaščita podeljena sestavljeni označbi ,Aceto Balsamico di Modena‘“(42) in da se posamezni negeografski elementi te označbe načeloma lahko uporabljajo.
54. Zato menim, da je predvsem iz uvodne izjave 10 Uredbe št. 583/2009 razvidno, da je evropski zakonodajalec izraze „Aceto“, „Balsamico“ in „Aceto Balsamico“ štel za generične (v obeh pomenih tega izraza) ali negeografske elemente, ki niso zaščiteni in ki se lahko še naprej uporabljajo, če se upoštevajo veljavna načela in pravila pravnega reda Evropske unije.
55. Razlago Uredbe št. 583/2009, ki omejuje obseg zaščite, ki je z njo podeljena, na celotno ime „Aceto Balsamico di Modena“ in ne razširja zaščite na njegove negeografske elemente, očitno podpirata sodbi Sodišča z dne 9. decembra 1981, Komisija/Italija (193/80, EU:C:1981:298), in z dne 15. oktobra 1985, Komisija/Italija (281/83, EU:C:1985:407). V teh zadevah je Sodišče navedlo, da je izraz „Aceto“ italijanska beseda za kis, in razsodilo, da gre za generično ime. Ker sta bili to zadevi, povezani s prostim pretokom blaga, je Sodišče seveda uporabilo besedno zvezo „generično ime“ v tem smislu, da je beseda „aceto“ enostavno običajna italijanska beseda za kis.
56. Kljub temu, da nič v členu 1 ali Prilogi I k Uredbi št. 583/2009 ne kaže, da bi bila zaščita, ki jo daje izraz „Aceto“, posebej omejena, glede na zgornjo sodno prakso to splošno ime ne more biti zaščiteno s to uredbo.(43)
57. Poleg tega menim, da registracija imena „Aceto balsamico tradizionale di Modena (ZOP)“ na podlagi Uredbe št. 813/2000, ki je skoraj popolnoma enaka kot ZOP „Aceto Balsamico di Modena“ – z izjemo besede „tradizionale“(44) in uporabe velike začetnice za črko „b“ v „balsamico“ – po mojem mnenju jasno kaže, da je pravilna ugotovitev, da je zaščitena le sestavljena označba „Aceto Balsamico di Modena“ ter da so izrazi „Aceto“, „Balsamico“ in „Aceto Balsamico“ enostavno splošni izrazi. Tak pristop je nedvoumno podprt z uvodnima izjavama 8 in 9 Uredbe št. 583/2009.
58. Menim tudi, da registracija označbe „Aceto balsamico tradizionale di Reggio Emilia (ZOP)“ na podlagi Uredbe št. 813/2000 prav tako kaže, da so izrazi „Aceto“, „Balsamico“ in „Aceto Balsamico“ splošni izrazi.
59. Nasprotno pa glede na očitno geografsko konotacijo besede „Modena“(45) menim, da bi lahko uporaba tega izraza ali besedne zveze „di Modena“ v zvezi s kisom ali drugimi prelivi glede na člen 13(1)(b) Uredbe št. 1151/2012 navajala ne le na „Aceto Balsamico di Modena“, ampak tudi na „Aceto balsamico tradizionale di Modena“.
60. Zato menim, da zaščita označbe v celoti „Aceto Balsamico di Modena“ na podlagi Uredbe št. 583/2009 ne zajema uporabe posameznih splošnih izrazov ali negeografskih elementov, namreč „Aceto“, „Balsamico“ in „Aceto Balsamico“.(46) Ti posamezni splošni izrazi ali negeografski elementi se smejo uporabiti, če se upoštevajo veljavna načela in pravila pravnega reda Evropske unije.
VI. Predlog
61. Ob upoštevanju zgornjih ugotovitev menim, da bi moralo Sodišče na vprašanje za predhodno odločanje, ki ga je postavilo Bundesgerichtshof (zvezno vrhovno sodišče, Nemčija), odgovoriti:
Zaščita celotnega imena „Aceto Balsamico di Modena“ na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 583/2009 z dne 3. julija 2009 ne zajema uporabe posameznih splošnih izrazov ali negeografskih elementov, namreč „Aceto“, „Balsamico“ in „Aceto Balsamico“.