SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE (prvi senat)

z dne 9. oktobra 2007

Zadeva F-85/06

Gerardo Bellantone

proti

Računskemu sodišču Evropskih skupnosti

„Javni uslužbenci – Uradniki – Začasni uslužbenec, imenovan za uradnika – Obvestilo o izteku pogodbe o zaposlitvi – Odpravnina – Dnevnica – Premoženjska škoda“

Predmet: Tožba, vložena na podlagi člena 236 ES in člena 152 AE, s katero G. Bellantone, nekdanji začasni uslužbenec, ki je bil 1. aprila 2005 imenovan za uradnika na poskusnem delu, predlaga predvsem, po eni strani, razglasitev ničnosti odločbe generalnega sekretarja Računskega sodišča z dne 30. marca 2006 o zavrnitvi njegove pritožbe v zvezi s plačilom odškodnine zaradi, prvič, obvestila o izteku pogodbe o zaposlitvi začasnega uslužbenca, drugič, odpravnine, in, tretjič, dnevnic, ter, po drugi strani, plačilo zneskov, za katere meni, da se mu dolgujejo, povečanih za obresti.

Odločitev: Tožba se zavrne. Tožeča stranka nosi tri četrtine svojih stroškov. Računsko sodišče poleg svojih stroškov nosi četrtino stroškov tožeče stranke.

Povzetek

1.      Uradniki – Začasni uslužbenci – Uslužbenec, imenovan za uradnika na poskusnem delu – Imenovanje, s katerim se po pravu končajo delovna razmerja, ki jih urejajo Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev

2.      Uradniki – Začasni uslužbenci – Uslužbenec, imenovan za uradnika na poskusnem delu – Odpoved pogodbe začasnega uslužbenca, ne da bi institucija upoštevala odpovedni rok

(Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev, člen 47)

3.      Uradniki – Začasni uslužbenci – Odpravnina – Pogoji za dodelitev

(Kadrovski predpisi za uradnike, Priloga VIII, člen 12; Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev, člena 39 in 40, prvi odstavek)

1.      Za začasnega uslužbenca, ki sprejme imenovanje za uradnika na poskusnem delu, se uporabljajo samo Kadrovski predpisi, z uporabo katerih se po pravu končajo razmerja, ki so bila prej urejena s Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev, ne da bi bilo treba upravi izrecno prekiniti delovna razmerja, ki so se začela na podlagi teh pogojev.

Vendar, če se institucija Skupnosti odloči formalno odpovedati pogodbo začasnega uslužbenca, preden sprejme akt o imenovanju zadevnega uslužbenca za uradnika na poskusnem delu, je ta postopek zakonit, če je ta odpoved v pravilni in predpisani obliki in upošteva veljavne predpise.

(Glej točke od 51 do 53.)

Napotitev na:

Sodišče: 25. junij 1981, Desmedt, 105/80, Recueil, str. 1701, točki 14 in 15.

2.      Začasni uslužbenec, ki je imenovan za uradnika na poskusnem delu, ne pridobi pravice do odškodnine, zato ker organ za imenovanja, ni upošteval odpovednega roka iz člena 47(c)(i) Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev.

Prvič, institucije Skupnosti imajo namreč široko diskrecijsko pravico pri organizaciji svojih služb glede na naloge, ki so jim dodeljene, in pri razporejanju zaposlenih, ki jih imajo na voljo, glede na te naloge. Tej pravici do organizacije ustreza sprememba pravnega položaja začasnega uslužbenca, imenovanega za uradnika na poskusnem delu, povezana s splošnejšo odpravo neke kategorije delovnih mest v instituciji. V tem okviru je institucija poleg tega dolžna, da zaradi uskladitve interesa službe z upoštevanjem načela enakega obravnavanja uradnike imenuje čim hitreje. V zvezi s tem od organa za imenovanja, ni mogoče zahtevati, da zadevnemu začasnemu uslužbencu ponudi možnost izkoristiti najdaljše obdobje šestih let, ki je v Kadrovskih predpisih določeno za pogodbe začasnih uslužbencev za določen čas, čeprav mora zasedba vsakega delovnega mesta temeljiti predvsem na interesu službe. Prehod s statusa začasnega uslužbenca na status uradnika sicer izpolnjuje zahteve po stabilnosti zaposlenih, in to v interesu službe. Poleg tega instituciji ni mogoče očitati, da je upoštevala tudi prednost, ki jo za proračun institucije pomeni navedeni prehod, saj so proračunske možnosti eden od dejavnikov, ki jih uprava upošteva pri kadrovski politiki.

Drugič, akt, s katerim je organ za imenovanja, začasnega uslužbenca enostransko imenoval za uradnika, ni zavezujoč, saj zadevna oseba lahko zavrne to imenovanje, ki je podobno ponudbi za zaposlitev.

Tretjič, dati osebi odškodnino zaradi neupoštevanega odpovednega roka, medtem ko je oseba, ki prejme odškodnino, v celotnem odpovednem roku opravljala delo za to institucijo v okviru kadrovske ureditve, bi pomenilo neupravičeno obogatitev, katere prepoved je med splošnimi načeli prava Skupnosti. Po analogiji s pravilom prepovedi kopičenja pokojnine s plačo potreba po zaščiti sredstev Skupnosti prepoveduje, da bi se plača, ki jo prejema uradnik na poskusnem delu, združila s plačilom odškodnine, prejete zaradi odpovednega roka za odpoved pogodbe začasnega uslužbenca, saj je tej odpovedi takoj sledilo imenovanje za uradnika na poskusnem delu, če se zadnjenavedena odškodnina izplača na podlagi odobritev, vpisanih v odhodke ene od institucij v splošnem proračunu Evropskih skupnosti.

(Glej točke od 60 do 64, 66 in 67.)

Napotitev na:

Sodišče: 17. december 1981, Bellardi‑Ricci in drugi proti Komisiji, 178/80, Recueil, str. 3187, točka 19; 10. julij 1990, Grčija proti Komisiji, C‑259/87, Recueil, str. I‑2845, točka 26;

Sodišče prve stopnje: 12. julij 1990, Scheiber proti Svetu, T‑111/89, Recueil, str. II‑429, točka 28; 10. oktober 2001, Corus UK proti Komisiji, T‑171/99, Recueil, str. II‑2967, točka 55; 11. julij 2002, Martínez Páramo in drugi proti Komisiji, združeni zadevi T‑137/99 in T‑18/00, RecFP, str. I‑A‑119 in II‑639, točka 95 in navedena sodna praksa; 3. april 2003, Vieira in drugi proti Komisiji, združene zadeve T‑44/01, T‑119/01 in T‑126/01, Recueil, str. II‑1209, točka 86; 14. november 2006, Neirinck proti Komisiji, T‑494/04, ZOdl. JU, str. I-A-2-259 in II-A-2-1345, točke od 162 do 167, zoper katero je bila vložena pritožba pri Sodišču, C‑17/07 P.

3.      Začasni uslužbenec je lahko upravičen do odpravnine samo v primeru dokončnega prenehanja delovnega razmerja, in sicer, kadar se njegova pogodba začasnega uslužbenca konča z odpovedjo ali izteče, ne da bi ji sledilo imenovanje za uradnika najpozneje v dveh mesecih po izteku njegove pogodbe začasnega uslužbenca. Pričakovati hkrati odpravnino in imenovanje za uradnika bi pomenilo, od institucije zahtevati, da sama ali skupaj z drugo institucijo Skupnosti obide pravilo iz člena 40, prvi odstavek, Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev.

(Glej točko 73.)