Tožba, vložena 21. marca 2013 - Pesquerias Riveirenses in drugi proti Svetu
(Zadeva T-180/13)
Jezik postopka: španščina
Stranke
Tožeče stranke: Pesquerias Riveirenses, SL (Ribeira, Španija); Pesquerias Campo de Marte, SL (Ribeira); Pesquera Anpajo, SL (Ribeira); Arrastreros del Barbanza, SA (Ribeira); Martínez Pardavila e Hijos, SL (Ribeira); Lijo Pesca, SL (Ribeira); Frigoríficos Hermanos Vidal, SA (Ribeira); Pesquera Boteira, SL (Ribeira); Francisco Mariño Mos y Otros, CB (Ribeira); Juan Antonio Pérez Vidal y Hermano, CB (Ribeira); Marina Nalda, SL (Ribeira); Portillo y Otros, SL (Ribeira); Vidiña Pesca, SL (Ribeira); Pesca Hermo, SL (Ribeira); Pescados Oubiña Perez, SL (Ribeira); Manuel Pena Graña (Ribeira); Campo Eder, SL (Ribeira); Pesquera Laga, SL (Ribeira); Pesquera Jalisco, SL (Ribeira); Pesquera Jopitos, SL (Ribeira); in Pesca-Julimar, SL (Ribeira) (zastopnik: J. Tojeiro Sierto, odvetnik)
Tožena stranka: Svet Evropske unije
Predlog
Tožeče stranke Splošnemu sodišču predlagajo, naj Uredbo Sveta (EU) št. 40/2013 z dne 21. januarja 2013 razglasi za nično v delu, ki severni in južni del staleža sinjega mola severovzhodnega Atlantika obravnava skupaj za določitev TAC (celotni dovoljeni ulov) ujetega sinjega mola iz prilog IA oziroma IB (strani 84 oziroma 103; UL L 23 z dne 25. 1. 2013, str. 54).
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
Tožeče stranke v utemeljitev tožbe navajajo tri tožbene razloge.
Prvi tožbeni razlog: kršitev člena 39 PDEU
V zvezi s tem tožeče stranke zatrjujejo, da člen 39 PDEU kot enega od ciljev skupne kmetijske ribiške politike določa racionalno upravljanje virov ter da izpodbijana uredba krši to določbo, in sicer ker s tem, da ne razlikuje med severnim in južnim delom staleža sinjega mola severovzhodnega Atlantika, ne ustreza temu, kar naj bi se razumelo z racionalnim upravljanjem virov. Tožeče stranke ne zanikajo, da so za severni del potrebni omejevalni ukrepi pri upravljanju ribištva, vendar naj to ne bi veljajo za južni del, kjer ni prekomernega ribištva. S tem naj bi se poleg tega kršilo načelo prepovedi diskriminacije, ki v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča EU zahteva, da se primerljivi položaji ne obravnavajo različno in da se različni položaji ne obravnavajo enako, razen če je tako obravnavanje objektivno utemeljeno.
Drugi tožbeni razlog: kršitev člena 2(1) Uredbe (ES) št. 2371/2002 in člena 6 Newyorškega sporazuma iz leta 1995
V zvezi s tem tožeče stranke zatrjujejo, da člen 2(1) Uredbe Sveta (ES) št. 2371/2002 o ohranjevanju in trajnostnem izkoriščanju ribolovnih virov v okviru skupne ribiške politike določa previdnostni pristop kot vodilni pristop pri sprejemanju ukrepov za varovanje in izkoriščanje ribolovnih virov ter da je identično načelo vodilo člena 6 "Sporazum[a] o izvajanju določb Konvencije Združenih narodov o pomorskem pravu z dne 10. decembra 1982 glede ohranjanja in upravljanja čezconskih staležev rib in izrazito selivskih staležev rib" (New York, 1995; UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 4, zvezek 4, str. 3), h kateremu so EU in njene tedanje države članice pristopile 19. decembra 2003 in ki je začel veljati 18. januarja 2004. Tožeče stranke trdijo, da izpodbijana uredba v delu, v katerem ne razlikuje med severnim in južnim delom staleža, glede upravljanja staleža sinjega mola severovzhodnega Atlantika nalaga tako drastično in nediferencirano zmanjšanje ulova v južnem delu, da ustvarja "tveganje", ki bi zahtevalo uporabo previdnostnega pristopa.
Tretji tožbeni razlog: kršitev načela sorazmernosti
Tožeče stranke v zvezi s tem menijo, da način, na katerega EU za leto 2013 določa upravljanje staleža sinjega mola severovzhodnega Atlantika (izpodbijana uredba Sveta), v delu, v katerem ne razlikuje med severnim in južnim delom, za južni del določa zelo hude ukrepe (znižanje TAC), ki presegajo to, kar je nujno potrebno za dosego želenega cilja (obnovitev staleža sinjega mola severovzhodnega Atlantika), in zato krši načelo sorazmernosti.
____________