Zadeva T-336/03

Les Éditions Albert René

proti

Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT)

„Znamka Skupnosti – Postopek z ugovorom – Prejšnja besedna znamka Skupnosti in nacionalna znamka OBELIX – Prijava besedne znamke Skupnosti MOBILIX – Člen 8(1)(b) in (2) Uredbe (ES) št. 40/94“

Povzetek sodbe

1.      Znamka Skupnosti – Pritožbeni postopek – Tožba pred sodiščem Skupnosti – Pristojnost Sodišča prve stopnje – Ponovna preučitev dejstev ob upoštevanju dokazov, prvič predstavljenih pred sodiščem – Izključitev

(Poslovnik Sodišča prve stopnje, člen 135(4); Uredba Sveta (ES) št. 40/94, člen 63)

2.      Postopek – Vloga, s katero se je začel postopek – Predmet spora – Opredelitev – Sprememba med postopkom – Prepoved

(Poslovnik Sodišča prve stopnje, člena 44(1) in 48(2))

3.      Znamka Skupnosti – Določbe postopka – Preučitev dejstev po uradni dolžnosti – Postopek z ugovorom – Omejen preizkus navedenih razlogov – Obveznost Urada, da mora sprejeti kot dokazana dejstva, ki jih navaja ena stranka, druga stranka pa jih ne izpodbija – Neobstoj

(Uredba Sveta (ES) št. 40/94, člen 74(1))

4.      Znamka Skupnosti – Opredelitev in pridobitev znamke skupnosti – Relativni razlogi za zavrnitev – Ugovor imetnika prejšnje enake ali podobne znamke, registrirane za enake ali podobne proizvode ali storitve – Verjetnost zmede s prejšnjo znamko – Besedni znamki MOBILIX in OBELIX

(Uredba Sveta (ES) št. 40/94, člen 8(1)(b))

5.      Znamka Skupnosti – Opredelitev in pridobitev znamke skupnosti – Relativni razlogi za zavrnitev – Ugovor imetnika prejšnje enake ali podobne znamke, registrirane za enake ali podobne proizvode ali storitve – Verjetnost zmede s prejšnjo znamko – Podobnost med zadevnima znamkama – Sposobnost pojmovnih razlik, da izničijo vidne ali slušne podobnosti – Pogoji

(Uredba Sveta (ES) št. 40/94, člen 8(1)(b))

6.      Znamka Skupnosti – Opredelitev in pridobitev znamke skupnosti – Relativni razlogi za zavrnitev – Ugovor imetnika prejšnje enake ali podobne znamke, registrirane za enake ali podobne proizvode ali storitve – Verjetnost zmede s prejšnjo znamko – Ugled prejšnje znamke – Vpliv

(Uredba Sveta (ES) št. 40/94, člen 8(1)(b))

1.      Namen tožbe pred Sodiščem prve stopnje zoper odločbo odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) je preizkus zakonitosti take odločbe v smislu člena 63 Uredbe št. 40/94 o znamki Skupnosti. V postopku razveljavitve je treba zakonitost izpodbijanih ukrepov presojati na podlagi pravnih in dejanskih elementov, ki so obstajali takrat, ko je bil ukrep sprejet. Zato ni naloga Sodišča prve stopnje, da ponovno preuči dejanski položaj ob upoštevanju dokazov, prvič predstavljenih pred njim. Dejansko bi bilo sprejetje takih dokazov v nasprotju s členom 135(4) Poslovnika Sodišča prve stopnje, po katerem pisne vloge strank ne morejo spremeniti predmeta postopka pred odborom za pritožbe. Zaradi tega so dokazi, prvič predloženi na Sodišču prve stopnje, nedopustni.

(Glej točko 16.)

2.      V skladu s členom 44(1) Poslovnika Sodišča prve stopnje je tožeča stranka dolžna v vlogi, s katero se začne postopek, opredeliti predmet spora in povzetek tožbenih razlogov. Čeprav člen 48(2) Poslovnika v določenih primerih dovoljuje predložitev novih dokaznih predlogov med sodnim postopkom, se ta predpis v nobenem primeru ne more razlagati, kot da dovoljuje tožeči stranki, da navaja pred Sodiščem prve stopnje nove trditve in s tem spreminja predmet postopka.

(Glej točko 28.)

3.      V skladu s členom 74(1) Uredbe št. 40/94 o znamki Skupnosti je v postopku v zvezi z relativnimi razlogi za zavrnitev registracije Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) pri preizkusu omejen na zahtevani ukrep in na dejstva, dokaze in navedbe, ki so jih podale stranke.

Ta predpis omejuje preizkus Urada na dva načina. Prvič se nanaša na dejansko podlago odločb Urada, torej na dejstva in dokaze, na katere se lahko te odločbe veljavno opirajo, in drugič na pravno podlago teh odločb, torej na predpise, ki jih mora uporabljati sodišče, ki zadevo obravnava. Tako lahko odbor za pritožbe, ko obravnava pritožbo zoper odločbo, ki končuje postopek ugovora, utemelji svojo odločitev le z relativnimi razlogi za zavrnitev, ki jih je podala zadevna stranka in s tem povezanimi dejstvi in dokazi, ki jih je podala ta stranka.

Tako čeprav iz člena 74(1) Uredbe št. 40/94 izhaja, da Urad v okviru postopka z ugovorom ne more preizkusiti dejstev po uradni dolžnosti, to ne pomeni, da mora sprejeti kot dokazana dejstva, ki jih navaja ena stranka, druga pa jih v postopku ni izpodbijala. Ta določba zavezuje Urad samo za dejstva, dokaze in navedbe, na katerih temelji njegova odločitev.

(Glej točke od 32 do 34.)

4.      Za povprečnega nemškega potrošnika v Evropski uniji ne obstaja verjetnost zmede med besednim znakom MOBILIX, za katerega se zahteva registracija kot znamke Skupnosti za proizvode in storitve skoraj izključno s področja telekomunikacij, iz razredov 9, 16, 35, 37, 38 in 42 v smislu Nicejskega aranžmaja, in besedno znamko OBELIX, prej registrirano kot znamko Skupnosti za proizvode in storitve iz razredov 9, 16, 28, 35, 41 in 42.

Na ravni pojmovne primerjave si besedi „mobilix“ in „obelix“ v nobenem uradnem jeziku Evropske unije nista pomensko podobni. Vendar, medtem ko se lahko izraz „mobilix“ preprosto zazna kot nekaj v zvezi z mobilnim oziroma mobilnostjo, je izraz „obelix“, tudi če je registriran kot besedna znamka, se pravi brez vidne predstave lika iz stripov, pri običajni javnosti zlahka prepoznan kot debelušen lik iz serije stripov, dobro poznane v celotni Evropski uniji, ki opisuje njegove pustolovščine z Asterixom. Zaradi te nazorne predstavitve priljubljenega lika je zelo malo verjetno, da bi nastala zmeda v javnosti med besedama, ki sta si bolj ali manj podobni. Ker ima znak OBELIX jasen in določen pomen, so pojmovne razlike, ki ločujejo zadevna znaka v tej zadevi, take, da izničijo glasovne podobnosti in morebitne vidne podobnosti.

Tudi če predvidevamo, da obstaja podobnost med proizvodi in storitvami nasprotujočih si znamk, eden izmed bistvenih pogojev za uporabo člena 8(1)(b) Uredbe št. 40/94 ni izpolnjen. Zaradi tega ni verjetnosti zmede med prijavljeno znamko in prejšnjo znamko.

(Glej točke 57, 62, od 79 do 81, 86 in 87.)

5.      Pri presoji verjetnosti zmede v smislu člena 8(1)(b) Uredbe št. 40/94 o znamki Skupnosti se lahko v določenih okoliščinah izničijo vidne in glasovne podobnosti med besednima znakoma s pojmovnimi razlikami, ki ločujejo zadevna znaka. Tako izničenje zahteva, da ima vsaj eden od zadevnih znakov pri upoštevni javnosti jasen in določen pomen, ki ga je javnost zmožna nemudoma doumeti.

(Glej točko 80.)

6.      Verjetnost zmede v smislu člena 8(1)(b) Uredbe št. 40/04 o znamki Skupnosti predpostavlja enakost ali podobnost med znakoma ter med določenimi proizvodi in storitvami in to, da je sloves znamke element, ki ga je treba upoštevati pri presoji, ali je podobnost med znakoma ali med proizvodi in storitvami zadostna, da obstaja verjetnost zmede. Nasprotno pa, ker se nasprotujoča znaka ne more šteti za enaka ali podobna, dejstvo, da je prejšnja znamka zelo znana oziroma uživa ugled v Evropski uniji, ne more vplivati na splošno presojo verjetnosti zmede.

(Glej točko 84.)