Zadeva T‑126/13.
Direct Way
in
Directway Worldwide
proti
Evropskemu parlamentu
„Javna naročila storitev – Postopek javnega razpisa – Prevoz poslancev Evropskega parlamenta – Sklep o razglasitvi neuspešnosti in končanju postopka javnega razpisa in o začetku postopka s pogajanji – Oddaja naročila drugemu ponudniku – Enako obravnavanje – Bistvena sprememba prvotnih pogojev naročila“
Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (šesti senat) z dne 29. oktobra 2015
1. Ničnostna tožba – Roki – Začetek – Akt, ki ni niti objavljen niti tožeča stranka o njem uradno obveščena – Natančna seznanjenost z vsebino in razlogi – Obveznost v razumnem roku od trenutka, ko je znan obstoj akta, zahtevati njegovo celotno besedilo
(Člen 263, šesti odstavek, PDEU)
2. Ničnostna tožba – Izpodbojni akti – Pojem – Akti, ki ustvarjajo zavezujoče pravne učinke – Odločitev, da se izvede javni razpis – Izključitev – Sklep o oddaji naročila – Vključitev
(Člen 263 PDEU; Uredba Sveta št. 1605/2002, člen 91; Uredba Komisije št. 2342/2002, člen 127(1)(a))
3. Sodni postopek – Absolutne procesne predpostavke – Sodni preizkus po uradni dolžnosti
(Poslovnik Splošnega sodišča (1991), člen 113)
4. Ničnostna tožba – Roki – Začetek – Datum objave – Dan, ko tožnik izve za akt – Podrednost – Objava obvestila o oddaji naročila, ki vsebuje kratek povzetek, kar neizbranemu ponudniku ne omogoča učinkovitega uresničevanja pravice do tožbe – Objava, zaradi katere ne začne teči rok za vložitev tožbe
(Člen 263, šesti odstavek, PDEU)
5. Ničnostna tožba – Roki – Začetek – Datum uradnega obvestila o sklepu – Dan, ko tožnik izve za akt – Akt, posredovan po elektronski pošti
(Člen 263, šesti odstavek, PDEU)
6. Ničnostna tožba – Fizične ali pravne osebe – Pravni interes – Tožba zoper izvršeni sklep – Tožba ponudnika v okviru postopka oddaje javnega naročila zoper sklep o oddaji, izvršen v korist drugega ponudnika – Dopustnost
(Člen 263, četrti odstavek, PDEU in člen 266 PDEU)
7. Ničnostna tožba – Razlogi – Razlogi, ki se nanašajo na nepravilnosti v prejšnjem aktu, ki ni bil izpodbijan v roku – Nedopustnost
(Člen 263, šesti odstavek, PDEU)
8. Javna naročila Evropske unije – Postopek javnega razpisa – Obveznost spoštovanja načela enakega obravnavanja ponudnikov – Nujnost zagotovitve enakih možnosti in spoštovanja načela preglednosti – Obseg
(Uredba Sveta št. 1605/2002, člen 89(1))
9. Javna naročila Evropske unije – Postopek javnega razpisa – Oddaja javnih naročil – Uporaba postopka s pogajanji po končanju odprtega postopka – Oddaja naročila ponudniku, ki je predložil ponudbo s ceno, ki je višja od cene, ki jo je v okviru odprtega postopka predlagal neizbrani ponudnik – Kršitev načela enakega obravnavanja ponudnikov – Neobstoj
(Uredba Sveta št. 1605/2002, člen 89(1); Uredba Komisije št. 2342/2002, člen 127(1)(a))
10. Javna naročila Evropske unije – Postopek javnega razpisa – Oddaja javnih naročil – Uporaba postopka s pogajanji po koncu odprtega postopka – Možnost naročnika, da spremeni pogoje naročila – Meje – Sprememba pogoja glede cene – Dopustnost
(Uredba Sveta št. 1605/2002; Uredba Komisije št. 2342/2002, člena 127(1)(a) in 130)
11. Javna naročila Evropske unije – Postopek javnega razpisa – Uporaba pravil ali načel, ki so zapisana v okviru direktiv o oddaji javnih naročil gradenj, blaga in storitev ali ki so izpeljana iz okvira teh direktiv – Zahteva – Primerljivost navedenih pravil ali načel z določbami, ki se uporabljajo za javna naročila Unije
(Uredba Sveta št. 1605/2002; Uredba Komisije št. 2342/2002, člen 127(1)(a); Direktiva Sveta 92/50)
12. Nepogodbena odgovornost – Pogoji – Nezakonitost – Škoda – Vzročna zveza – Kumulativni pogoji – Neizpolnitev enega od pogojev – Zavrnitev odškodninske tožbe v celoti
(Člen 340, drugi odstavek, PDEU)
1. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke od 22 do 24.)
2. Akti ali sklepi, zoper katere je mogoče vložiti ničnostno tožbo v smislu člena 263 PDEU, so le ukrepi z zavezujočimi pravnimi učinki, ki vplivajo na interese tožeče stranke tako, da bistveno spremenijo njen pravni položaj. V zvezi s tem odločba institucije o organizaciji javnega razpisa ne posega v položaj, saj zainteresiranim osebam le ponuja možnost, da sodelujejo v postopku in oddajo ponudbo. Če sta tako tožeči stranki sodelovali v postopku s pogajanji, sklep o začetku tega postopka ne more posegati v njun položaj.
Poleg tega, čeprav je postopek s pogajanji mogoče začeti le v posebnih okoliščinah, kot so nepravilne ali nesprejemljive ponudbe v odprtem in predhodno končanem postopku, kot določeno v členu 127(1)(a) Uredbe št. 2342/2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe št. 1605/2002, je to vseeno avtonomni postopek, ločen od vseh drugih postopkov oddaje naročila, predvsem od odprtega postopka v smislu člena 91 Uredbe št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti.
(Glej točke od 26 do 28.)
3. Glej besedilo odločbe.
(Glej točko 30.)
4. Iz besedila člena 263, šesti odstavek, PDEU izhaja, da je merilo dne, ko je stranka izvedela za akt in od katerega teče rok za vložitev tožbe, podredno glede na merili objave ali uradnega obvestila o aktu.
Glede sklepa o oddaji javnega naročila, ki ni bil objavljen v Uradnem listu Evropske unije ali na spletu, če zadevna institucija objavi le obvestilo o oddaji naročila, ki vsebuje kratek povzetek, kar pa neizbranemu ponudniku ne omogoča učinkovitega uresničevanja pravice do tožbe pred sodiščem Unije, datum objave navedenega obvestila ne more pomeniti dies a quo za rok za vložitev tožbe. V teh okoliščinah se je treba opreti na datum, ko je tožeča stranka izvedela za izpodbijani akt, to je, ko je tožeča stranka natančno poznala vsebino in razloge za zadevni akt, da bi lahko učinkovito uresničevala pravico do tožbe.
(Glej točke 31, 34, 35.)
5. Naslovnik je o aktu pravilno uradno obveščen v smislu člena 263, šesti odstavek, PDEU, če mu je bil posredovan oziroma je zanj lahko izvedel, kar dopušča veljavno uradno obvestilo po elektronski pošti. Ista obrazložitev se lahko uporabi glede obvestila institucije, poslanega po elektronski pošti in s priporočenim dopisom.
Vendar s pošiljanjem elektronske pošte ni nujno zagotovljeno, da je naslovnik to elektronsko pošto dejansko prejel. Elektronska pošta lahko namreč ne prispe zaradi tehničnih razlogov. Poleg tega je možno, da tudi ko e-pošta dejansko prispe k naslovniku, se to ne zgodi na isti dan kot je bila poslana.
(Glej točki 37, 38.)
6. Glej besedilo odločbe.
(Glej točki 42, 44.)
7. Rok za vložitev tožbe iz člena 263, šesti odstavek, PDEU je procesna predpostavka in stroga uporaba pravil Unije v zvezi s procesnimi roki ustreza zahtevam po pravni varnosti in nujnosti, da se izogne vsaki diskriminaciji in vsakemu samovoljnemu ravnanju pri izvajanju sodne oblasti.
V teh okoliščinah, če bi bilo dovoljeno, da tožeča stranka v okviru ničnostne tožbe zoper sklep navaja nepravilnosti glede prejšnjega akta, glede katerega bi lahko uveljavljala ničnost, bi bilo mogoče posredno izpodbijati prejšnje sklepe, ki niso bili izpodbijani v tožbenem roku, določenem v členu 263 PDEU, in se izogniti upoštevanju tega roka.
(Glej točki 57, 58.)
8. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke od 62 do 65.)
9. Dejstvo, da je naročnik v okviru postopka s pogajanji sprejel ponudbo po ceni, ki je bila malo višja od cene, ki jo je pred tem v odprtem postopku predlagal neizbrani ponudnik, ne more pomeniti kršitve načela enakega obravnavanja ponudnikov pri javnem naročilu. Prvič, čeprav lahko naročnik začne postopek s pogajanji le v posebnih okoliščinah, kot so nepravilne ali nesprejemljive ponudbe v odprtem in predhodno končanem postopku, kot določeno v členu 127(1)(a) Uredbe št. 2342/2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe št. 1605/2002, je to vseeno avtonomni postopek, ločen od vseh drugih postopkov oddaje naročila, predvsem od odprtega postopka. V zvezi s tem ni mogoče primerjati ponujene cene neizbranega ponudnika v odprtem postopku s ponujeno ceno izbranega ponudnika v postopku s pogajanji, ker gre za dva ločena postopka.
Drugič, tudi ob predpostavki, da bi bilo mogoče položaj neizbranega ponudnika v odprtem postopku šteti za primerljiv s položajem izbranega ponudnika v postopku s pogajanji, kar ni tako, v okviru oddaje na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe, je cena le eden od štirih meril za izbor. Naročnik je zato svoboden, da odda naročilo ponudniku, ki predlaga najvišjo ceno, vendar je njegova ponudba bolj kakovostna z vidika drugih določenih meril za izbor ponudbe.
(Glej točke 67, 69, 72.)
10. Ne člen 127(1)(a) Uredbe št. 2342/2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe št. 1605/2002 ne člen 130 iste uredbe ne nakazujeta, da je treba ceno, ki jo je ponudil eden od ponudnikov v odprtem postopku, obravnavati kot prvotni pogoj naročila, ki se ne sme bistveno spremeniti. Nasprotno pa je iz navedenega člena 130 mogoče sklepati, da prvotni pogoji naročila med drugim vključujejo merila za izključitev in izbiro, merila za oddajo in njihovo vrednotenje ter posebne tehnične zahteve. Bilo bi tudi nelogično meniti, da je treba ceno, ki jo je ponudil ponudnik v odprtem postopku, obravnavati kot najvišji prag, ki se ga ne sme prekoračiti v okviru drugega, ločenega postopka, predvsem kadar je naročilo oddano ekonomsko najugodnejši ponudbi, in sicer po oceni na podlagi meril kakovosti, ki torej niso omejena na ceno.
(Glej točke 88, 89.)
11. Čeprav se direktive o oddaji javnih naročil storitev ne uporabljajo za javna naročila, ki jih oddajo institucije Unije, pa se lahko pravila ali načela, ki so zapisana ali ki izhajajo iz teh direktiv, uveljavljajo zoper te institucije, če gre pri njih le za poseben izraz temeljnih pravil iz Pogodbe in splošnih pravnih načel, ki se za institucije Unije uporabljajo neposredno.
To ni tako glede določb Direktive 92/50 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil storitev, kadar gre za spremembo javnega naročila med njegovo veljavnostjo s strani naročnika, saj te določbe niso primerljive s členom 127(1)(a) Uredbe št. 2342/2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe št. 1605/2002. Sodba Sodišča, s katero se razlaga Direktivo 92/50, zato ni upoštevna.
(Glej točki 91, 92.)
12. Glej besedilo odločbe.
(glej točki 103, 104.)