Zadeva C‑580/12 P

Guardian Industries Corp.

in

Guardian Europe Sàrl

proti

Evropski komisiji

„Pritožba – Omejevalni sporazumi – Trg ravnega stekla v Evropskem gospodarskem prostoru (EGP) – Določitev cen – Izračun zneska globe – Upoštevanje notranjih prodaj podjetij – Razumni rok – Dopustnost dokazov, predloženih v pripravah na obravnavo pred Splošnim sodiščem“

Povzetek – Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 12. novembra 2014

1.        Sodni postopek – Trajanje postopka pred Splošnim sodiščem – Razumni rok – Spor, ki se nanaša na obstoj kršitve pravil o konkurenci – Nespoštovanje razumnega roka – Posledice – Nepogodbena odgovornost – Predlog, ki temelji na predolgem trajanju postopka pred Splošnim sodiščem – Sestava senata

(člen 256(1) PDEU; Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 47, drugi odstavek)

2.        Pravo Evropske unije – Načela – Pravica do obrambe – Načelo enakosti orožij – Upoštevanje v sodnem postopku – Obseg – Predložitev nove vloge zadnji delovni dan pred obravnavo – Dopustnost – Pogoji

(Navodila sodnemu tajniku Splošnega sodišča, člen 11(3))

3.        Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Diskrecijska pravica Komisije – Meje – Spoštovanje načela enakega obravnavanja – Izračun osnovnega zneska globe – Metoda za izračun, opredeljena v Smernicah Komisije – Prodaja, neposredno ali posredno povezana s kršitvijo – Upoštevani promet – Izključitev iz notranjega prometa v skupini podjetij – Diskriminacija podjetij, ki niso vertikalno povezana – Kršitev načela enakega obravnavanja

(člen 81(1) ES; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2) in (3)); Obvestilo Komisije 2006/C 210/02, točka 13)

4.        Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Sodni nadzor – Neomejena pristojnost sodišča Unije – Obseg – Meja – Spoštovanje načela nediskriminacije – Sklep Komisije, v katerem je podana kršitev načela enakega obravnavanja – Posledica – Znižanje zneska globe v korist diskriminiranega podjetja

(Uredba Sveta št. 1/2003, člena 23(2) in (3) ter 31)

1.        Kršitev obveznosti iz člena 47, drugi odstavek, Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, ki jo je storilo sodišče Evropske unije, in sicer da o predloženih zadevah odloči v razumnem roku, je treba sankcionirati z odškodninsko tožbo, ki se vloži pri Splošnem sodišču, saj je taka tožba učinkovito sredstvo.

Iz tega sledi, da predloga za povrnitev škode, nastale, ker Splošno sodišče ni spoštovalo sojenja v razumnem roku, ni mogoče vložiti neposredno pri Sodišču v okviru pritožbe, ampak ga je treba vložiti pri Splošnem sodišču.

V zvezi s tem je naloga Splošnega sodišča, ki je pristojno na podlagi člena 256(1) PDEU, da odloči o takih odškodninskih zahtevkih v drugi sestavi kot je ta, ki je odločala o sporu, v zvezi s katerim se graja trajanje postopka, in z uporabo meril, določenih v točkah od 91 do 95 sodbe Gascogne Sack Deutschland/Komisija (EU:C:2013:768).

(Glej točke od 17 do 19.)

2.        Spoštovanje pravice do obrambe je temeljno načelo prava Unije. To načelo bi bilo kršeno, če bi sodna odločba temeljila na dejstvih ali dokumentih, s katerimi se stranke – ali ena od njih – niso mogle seznaniti in glede katerih zato niso mogle podati stališč. Načelo enakosti orožij, ki izhaja iz pojma poštenega sojenja in katerega cilj je zagotoviti ravnotežje med strankami postopka ter tako zajamčiti, da lahko katera koli stranka v postopku vsak dokument, predložen sodišču, preveri in izpodbija, vključuje obveznost vsaki stranki dati razumno možnost, da predstavi svoje trditve, vključno z dokazi, pod pogoji, ki je v primerjavi z nasprotno stranko ne postavljajo v bistveno slabši položaj.

V zvezi s tem to, da se dokument, ki ga je vložila ena od strank, šteje za dopusten, ne pomeni kršitve pravice do obrambe, saj je, prvič, druga stranka imela tri dni, da se pred obravnavo seznani z njegovo vsebino, in ker takšnega roka glede na naravo in vsebino tega dokumenta ni mogoče šteti za čezmerno kratek, in to ne glede na to, da naj Splošno sodišče ne bi upoštevalo določb člena 11(3) navodil sodnemu tajniku, in, drugič, ta druga stranka ni prosila za pisno komentiranje tega dopisa niti ni zahtevala preložitve obravnave.

(Glej točke 30, 31, 33 in 34.)

3.        Čeprav ima Komisija na področju konkurenčnega prava diskrecijsko pravico glede izračuna zneska globe, je izvajanje te diskrecijske pravice med drugim omejeno s pravili ravnanja, ki si jih je Komisija sama določila, med drugim v Smernicah o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 23(2)(a) Uredbe št. 1/2003.

V skladu s točko 13 teh smernic bo Komisija za določitev osnovnega zneska globe, ki se naloži, uporabila vrednost prodaje blaga ali storitev podjetja, neposredno ali posredno povezane s kršitvijo, v upoštevnem geografskem območju znotraj ozemlja Evropskega gospodarskega prostora. Cilj te točke 13 je kot izhodišče za izračun globe, naložene podjetju, vzeti znesek, ki odraža gospodarski pomen kršitve in relativno težo vsakega podjetja v tej kršitvi. V zvezi s tem, čeprav pojma vrednosti prodaj iz te točke 13 seveda ni mogoče razširiti tako, da bi zajemal prodaje, ki jih je opravilo zadevno podjetje in ki ne spadajo na področje uporabe očitanega omejevalnega sporazuma, bi vseeno ogrožalo cilj, ki mu sledi ta določba, če bi se za ta pojem štelo, da se nanaša le na promet, ustvarjen samo s prodajami, za katere je dokazano, da je ta omejevalni sporazum nanje resnično vplival. Učinek takšne omejitve bi bil poleg tega umetno minimiziranje gospodarskega pomena kršitve, ki jo je storilo dano podjetje, saj bi zgolj to, da je bilo najdeno omejeno število neposrednih dokazov o prodajah, na katere je omejevalni sporazum resnično vplival, privedlo do tega, da bi bila nazadnje naložena globa, ki ne bi imela resnične povezave s področjem uporabe zadevnega omejevalnega sporazuma. Takšna nagrada za tajnost bi prav tako ogrožala cilj pregona in učinkovitega sankcioniranja kršitev člena 81 ES, zato se je ne sme dopustiti. Poleg tega delež celotnega prometa od prodaje proizvodov, ki so predmet kršitve, lahko najbolje odraža gospodarski pomen te kršitve.

Med temi prodajami torej ni treba razlikovati glede na to, ali so bile opravljene s tretjimi neodvisnimi strankami ali s subjekti, ki spadajo k istemu podjetju. Neupoštevanje vrednosti prodaj iz zadnjenavedene kategorije bi s tem, da bi se vertikalno povezanim družbam omogočalo uiti sankciji, sorazmerni njihovi pomembnosti na trgu proizvodov, ki so predmet kršitve, nujno pomenilo neupravičeno dajanje prednosti. Namreč, poleg koristi, ki jo je mogoče pričakovati od sporazuma o horizontalni določitvi cen pri prodaji tretjim neodvisnim strankam, imajo lahko vertikalno povezana podjetja dobiček od takega sporazuma tudi na prodajnem trgu predelanih proizvodov, ki so sestavljeni iz proizvodov, ki so predmet kršitve, in to na dveh različnih podlagah.

Glede na to, da se z uporabo različnih metod izračunavanja ne sme diskriminirati med podjetji, ki so sodelovala pri isti kršitvi člena 81 ES, iz tega sledi, da so za določitev tega prometa vertikalno povezana podjetja v primerljivem položaju kot podjetja, ki niso vertikalno povezana. Ker načelo enakega obravnavanja zahteva, da se primerljive okoliščine ne obravnavajo različno in da se različne okoliščine ne obravnavajo enako, razen če je takšno obravnavanje objektivno utemeljeno, je torej ti vrsti podjetij treba obravnavati enako. Izključitev notranjih prodaj iz upoštevnega prometa bi pomenila dajanje prednosti prvonavedenim podjetjem z zmanjšanjem njihove relativne teže pri kršitvi v škodo drugih.

(Glej točke 51, od 55 do 60, 62 in 63.)

4.        Če je predlog za znižanje zneska globe, naložene zaradi kršitve pravil o konkurenci, utemeljen, mora Sodišče v okviru izvrševanja neomejene pristojnosti samo presojati okoliščine obravnavanega primera in vrsto zadevne kršitve, da bi določilo znesek globe.

Kar zadeva globo, katere znesek je Komisija določila po metodi, ki krši načelo enakega obravnavanja, lahko Sodišče med drugim to globo zniža, pri tem pa ne sme nikakor diskriminirati med podjetji, ki so bila udeležena pri kršitvi.

(Glej točke 69, 72, 75 in 78.)