SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE EVROPSKE UNIJE

(tretji senat)

z dne 26. junija 2013

Zadeva F‑78/11

BM

proti

Evropski centralni banki (ECB)

„Javni uslužbenci – Zaposleni v ECB – Retroaktivno podaljšanje poskusne dobe – Odločba o odpovedi pogodbe v poskusni dobi – Disciplinski postopek“

Predmet:      Tožba, vložena na podlagi člena 36.2 Protokola o Statutu Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke, priloženega k Pogodbi EU in k Pogodbi DEU, s katero BM, zaposleni pri Evropski centralni banki (ECB), predlaga razglasitev ničnosti odločbe z dne 20. maja 2011 o prenehanju njegove pogodbe o zaposlitvi ter povračilo premoženjske in nepremoženjske škode, pri čemer je zadnja ocenjena na 10.000 EUR.

Odločitev:      Odločba izvršilnega odbora Evropske centralne banke z dne 20. maja 2011, v skladu s katero je bila pogodba BM odpovedana z 31. oktobrom 2011, se razglasi za nično. V preostalem se tožba zavrne. Evropska centralna banka nosi svoje stroške in stroške BM.

Povzetek

1.      Pritožbe uradnikov – Uslužbenci Evropske centralne banke – Posebno pravno sredstvo – Nevložitev pred vložitvijo tožbe zoper odločbe o nepotrditvi zaposlitve zaposlenega na poskusni dobi – Dopustnost

(Pogoji za zaposlitev osebja Evropske centralne banke, člen 41; Pravila za zaposlene Evropske centralne banke, člen 8.1.6)

2.      Pritožbe uradnikov – Uslužbenci Evropske centralne banke – Tožba, vložena brez predhodne vložitve posebnega pravnega sredstva v skladu s Pravili za zaposlene Banke – Informacija namestnika generalnega direktorja generalnega direktorata za kadrovske zadeve glede neobstoja notranjega postopka – Dopustnost – Opravičljiva zmota

(Pravila za zaposlene Evropske centralne banke, člen 8.1.6)

3.      Pritožbe uradnikov – Uslužbenci Evropske centralne banke – Pravni interes – Tožba zoper odločbo o prenehanju pogodbe o zaposlitvi – Dopustnost

4.      Pritožbe uradnikov – Uslužbenci Evropske centralne banke – Zaposlovanje – Poskusna doba – Ocena poteka – Neobstoj informacij uprave pred iztekom navedene dobe glede njenega morebitnega podaljšanja – Posledica – Potrditev poskusne dobe – Naknadno sprejetje odločbe o podaljšanju poskusne dobe z retroaktivnim učinkom – Nedopustnost – Kršitev načela pravne varnosti

(Pravila za zaposlene Evropske centralne banke, členi od 2.1.1 do 2.1.3)

1.      V zvezi s tožbo, ki jo vloži zaposleni pri Evropski centralni banki zoper odločbo o nepotrditvi njegove zaposlitve ob izteku poskusne dobe, okoliščina, da je bila tožba vložena brez predhodne vložitve posebnega pravnega sredstva v smislu člena 8.1.6 pravil za zaposlene v navedeni banki, ne more povzročiti nedopustnosti tožbe.

Iz člena 41 Pogojev za zaposlitev osebja Evropske centralne banke, ki se uporabljajo od 1. januarja 2009, namreč ne izhaja nedvoumno, da se za odločbe o nepotrditvi zaposlitve zaposlenega na poskusni dobi uporablja postopek s posebnim pravnim sredstvom. V interesu dobrega upravljanja in učinkovitega sodnega varstva pa morajo biti določbe, ki urejajo notranje postopke institucije, jasne, natančne in nedvoumne.

(Glej točke 37, 40 in 42.)

2.      Zaposleni pri Evropski centralni banki se lahko utemeljeno sklicuje na opravičljivo zmoto, da bi upravičil vložitev tožbe brez predhodne vložitve posebnega pravnega sredstva v smislu člena 8.1.6 pravil za navedene zaposlene, če ga je namestnik generalnega direktorja generalnega direktorata za kadrovske zadeve, proračun in organizacijo obvestil, da ni notranjega postopka zoper odločbe o nepotrditvi zaposlitve navedenega zaposlenega na poskusni dobi in da mora zato zadevo neposredno predložiti sodišču Unije.

(Glej točko 41.)

3.      Zaposlenemu pri Evropski centralni banki ni mogoče odreči pravnega interesa za razglasitev ničnosti odločbe o prenehanju njegove pogodbe iz razloga, da eventuelna razglasitev ničnosti te odločbe ne bi nujno privedla do podaljšanja njegove pogodbe ali do nove zaposlitve.

(Glej točko 45.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 23. februar 2001, De Nicola proti EIB, T‑7/98, T‑208/98 in T‑109/99, točka 127.

4.      Cilj poskusne dobe, določene v členu 2.1.1 Pravil za zaposlene Evropske centralne banke, je omogočiti Banki, da konkretno presodi ustreznost kandidata za opravljanje določene funkcije, njegovo zavzetost pri izpolnjevanju nalog in njegovo učinkovitost v službi. V tem okviru je podaljšanje poskusne dobe lahko primeren ukrep za dosego tega cilja. Zato lahko obstoj dvomov glede ustreznosti novega zaposlenega pomeni „izjemen primer“ v smislu člena 2.1.2 navedenih pravil, ki upravičuje podaljšanje poskusne dobe. Potek poskusne dobe torej bistveno spreminja pravni položaj zadevnega zaposlenega, ker se od takrat dalje člen 2.1.3 navedenih pravil ne uporabi v zvezi s tem, ali je zaposleni ustrezen za zasedbo delovnega mesta, za katerega je bil zaposlen, in za izpolnjevanje pripadajočih nalog po poteku poskusne dobe.

V teh okoliščinah ima lahko zaposleni – ob neobstoju kakršnihkoli nasprotnih informacij s strani uprave pred iztekom poskusne dobe – po sprejetem poročilu o oceni njegovega dela v poskusni dobi legitimna pričakovanja za to, da Banka ne sprejme odločbe o podaljšanju poskusne dobe. Namreč, čeprav ima uprava široko diskrecijsko pravico glede vprašanja, ali kandidat izpolnjuje vse osebnostne in poklicne pogoje za zasedbo delovnega mesta, za katerega je bil zaposlen, in za izpolnjevanje pripadajočih nalog, mora vsak posamičen akt, sprejet v okviru izvrševanja te diskrecijske pravice, ki posega v položaj zaposlenega in vpliva na njegov pravni položaj, spoštovati načelo pravne varnosti, v skladu s katerim morajo delovati vse institucije Unije pri upravljanju zaposlenih. To načelo nasprotuje zlasti temu, da bi posamični akt začel veljati na dan pred datumom njegovega sprejetja. Vendar je izjemoma lahko drugače, če to zahteva zastavljeni cilj in če se ustrezno upoštevajo legitimna pričakovanja naslovnika.

Zato je odločba Banke o podaljšanju poskusne dobe z retroaktivnim učinkom nezakonita zaradi kršitve načela pravne varnosti.

(Glej točke od 61 do 64 in 66.)

Napotitev na:

Sodišče: 25. januar 1979, Racke, 98/78, točka 20; 13. november 1990, Fedesa in drugi, C‑331/88, točka 45; 22. november 2001, Nizozemska proti Svetu, C‑110/97, točka 151; 26. maj 2005, Tralli proti ECB, C‑301/02 P, točka 73;

Sodišče prve stopnje: 1. april 1992, Kupka-Floridi proti CES, T‑26/91, točka 43;

Sodišče za uslužbence: 26. maj 2011, Kalmár proti Europolu, F‑83/09, točka 92, predmet pritožbe, ki poteka pred Splošnim sodiščem Evropske unije, zadeva T‑455/11 P; 13. junij 2012, Guittet proti Komisiji, F‑31/10, točki 63 in 64 in navedena sodna praksa.