Tožba, vložena 9. novembra 2006 - Komisija proti Premiumu

(Zadeva T-316/06)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (Bruselj, Belgija) (zastopniki: E. Montaguti, zastopnik, skupaj z J.-L. Fagnartom in F. Longfilsom, avocats)

Tožena stranka: Premium SA

Predlogi tožeče stranke

razglasitev predloga, vloženega s to tožbo, za dopustnega in utemeljenega, in zato;

naložitev družbi Premium SA plačila glavnega zneska 88.594,493 evrov, ki ustreza 57.605,74 evrom iz naslova pogodbe ISAR A 2052 in 30.988,74 evrom iz naslova pogodbe KAVAS-2 A2019;

naložitev družbi Premium SA plačila zapadlih zamudnih obresti na znesek 57.605,74 evrov za pogodbo ISAR (po stopnji, določeni s predpisi francoskega prava, ki velja za pogodbe);

naložitev Premium SA plačila zapadlih zamudnih obresti na glavni znesek 30.988,74 evrov za pogodbo KAVAS-2 (po stopnji, določeni s predpisi danskega prava, ki velja za pogodbe);

naložitev družbi Premium SA plačila stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Evropska skupnost, ki jo zastopa Evropska komisija, je 11. marca 1992 in 29. decembra 1993 s konzorcijem, katerega član je bila družba, pri kateri je bila tožena stranka pridružena pogodbenica, sklenila dve pogodbi glede projektov KAVAS-2, A2019 ("Knowledge acquisition visualization and assessment system") in ISAR-AIM, A2052 ("Integration System Architecture"), izvedenih v okviru posebnega programa raziskav in tehnološkega razvoja na področju informacijskih tehnologij informacij (1990-1994), sprejetega z Odločbo Sveta 91/394/ES¹.

Pogodbi sta določali zneske stroškov projektov, upravičenih do finančne pomoči, na podlagi katerih je bil izračunan finančni prispevek Skupnosti. V skladu z določbami pogodbe bi bilo treba vsa plačila Komisije do odobritve končnega poročila šteti za predplačila. Če se izkaže, da je skupni finančni prispevek, ki ga mora plačati Komisija, nižji od že plačanega, so pogodbenice zavezane, da razliko takoj vrnejo Komisiji. Pogodbi sta poleg tega določali, da so pogodbenice skupno in solidarno odgovorne za vsako kršitev pogodbene obveznosti, razen v primeru, da ena od njih ne bi predložila finančnih informacij ali bi predložila nepravilne ali nepopolne informacije. V zadnjem primeru bi bila odgovorna le ta pogodbenica.

Na podlagi določb pogodbe je bil konzorcij zavezan predstaviti redne sezname stroškov in redna poročila o napredovanju del.

Finančna revizija, ki jo je izvedla Komisija leta 1996, je ugotovila več stroškov, neupravičenih do finančne pomoči, ki jih je zaračunala družba Premium SA. V svojih opombah k revizijskemu poročilu je tožena stranka navedla, da ne more sprejeti tega, da poročilo zavrača več stroškov. Po izmenjavi dopisov med toženo stranko in Komisijo je slednja družbi Premium SA izdala opomine, ta pa jih je izpodbijala. Ker določenih predplačil, ki jih je Komisija upoštevala v prvih opominih, koordinator ni prenesel družbi Premium SA, je Komisija izdala nove opomine za zneske, ki so bili dejansko preveč plačani, vendar pa je obdržala ugotovitve iz revizijskega poročila o stroških, neupravičenih do finančne pomoči, ki jih je zaračunala tožena stranka. Družba Premium SA je izpodbijala tudi te opomine.

Komisija je večkrat ponovila zahteve za plačilo, ki pa jih tožena stranka ni izpolnila. Zato je Komisija na podlagi arbitražne klavzule iz pogodbe vložila to tožbo za naložitev družbi Premium SA, da povrne del predplačila, ki ga je plačala Skupnost, povečan za zamudne obresti, ker tožena stranka ni navedla nobenega upoštevnega razloga za izpodbijanje utemeljenosti trditve Komisije glede stroškov, ki naj po revizijskem poročilu ne bi bili upravičeni do finančne pomoči.

____________

¹ - UL, L 218, str. 22.