Obvestilo v UL

 

Tožba Joséja Jimenéza Martineza proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 28. februarja 2005

(Zadeva T-115/05)

(Jezik postopka: francoščina)

José Jimenéz Martinez, stanujoč v Bruslju, ki ga zastopa Eric Boigelot, je dne 28. februarja 2005 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložil tožbo proti Komisiji Evropskih skupnosti.

Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, naj:

razglasi za nično odločbo invalidske komisije z dne 21. aprila 2004, posredovano z memorandumom dne 27. aprila 2004, s katero je bila zavrnjena njena zahteva z dne 19. januarja 2004 za priznanje invalidnosti,

razglasi za nično odločbo invalidske komisije z dne 22. julija 2004, ki ji priznava invalidnost, kolikor učinek priznanja invalidnosti ni ratroaktiven z dnem 21. aprila 2004,

tožeči stranki prisodi odškodnino za premoženjsko in nepremoženjsko škodo ex aequo et bono, ocenjeno na 222.568 evrov, ob upoštevanju povečanja med postopkom,

toženi stranki naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v tej zadevi nasprotuje temu, da ji je tožena stranka zavrnila priznanje invalidnosti za tri leta od 1. septembra 2004, ne da bi predvidela retroaktivni učinek z dnem 21. aprila 2004, datumom, ko je invalidska komisija v zvezi z njim sprejela prvo zavrnilno odločbo.

V utemeljitev svojih trditev tožeča stranka navaja:

kršitev člena 7 Priloge II Kadrovskih predpisov in pravil o delovanju invalidskih komisij. V tem pogledu trdi, da dva izmed treh zdravnikov, ki so sestavljali invalidsko komisijo, nista poznala niti njegove bolezni niti njegovega zdravstvenega stanja,

da je komisija v obravnavani zadevi storila očitno napako pri presoji kar zadeva naravo njegove bolezni. V tem pogledu je navedeno, da invalidska komisija nikakor ni upoštevala obstoja bolezni, ki se razlikuje od težav s spanjem, in sicer kronične utrujenosti, ki je bila predhodno diagnosticirana,

nespoštovanje obveznosti obrazložitve,

kršitev členov 53 in 78 Kadrovskih predpisov in členov 13 do 18 njihove Priloge VIII,

kršitev načela dobre uprave in dobrega upravljanja, kot tudi kršitev dolžnosti skrbi za blaginjo uradnikov.

____________