SODBA SODIŠČA PRVE STOPNJE (tretji senat)

z dne 10. maja 2007

Zadeva T-255/04

Monique Negenman

proti

Komisiji Evropskih skupnosti

„Javni uslužbenci – Uradniki – Porodniški dopust – Bolniški dopust – Verjetni datum poroda – Začetek porodniškega dopusta“

Predmet: Tožba zaradi predloga za razglasitev ničnosti odločbe Komisije, s katero sta določena datuma začetka in konca porodniškega dopusta na podlagi člena 58 Kadrovskih predpisov za uradnike Evropskih skupnosti, in odškodninski zahtevek.

Odločitev: Odločba Komisije z dne 23. oktobra 2003, s katero sta določena datuma začetka in konca porodniškega dopusta tožeče stranke, se razglasi za nično. V preostalem se tožba zavrne. Komisija nosi stroške postopka.

Povzetek

Uradniki – Porodniški dopust – Trajanje – Začetek

(Kadrovski predpisi za uradnike, člena 58 in 59)

S Kadrovskimi predpisi je bil vzpostavljen jasen in nedvoumen sistem za izračun porodniškega dopusta, katerega namen je v skladu z načelom pravne varnosti vnaprej in zanesljivo določiti začetek dopusta, tako da se nosečnici omogoči, da pozna svoj upravni status pred odhodom na porodniški dopust. Organ za imenovanja v okviru tega sistema nima nobenega manevrskega prostora pri določitvi datumov začetka in konca porodniškega dopusta. Tako mora sicer upoštevati dejanski datum poroda za določitev datuma vrnitve uradnice na delo, vendar mora za določitev začetka njenega porodniškega dopusta vseeno upoštevati samo verjetni datum poroda, kot je bil ugotovljen v zdravniškem potrdilu, in ga v nobenem primeru ne more določiti naknadno glede na dejanski datum poroda. Zato je treba, kadar je dejanski datum poroda pred verjetnim datumom, upoštevati, da začetek porodniškega dopusta ostane nespremenjen, zadevna uradnica pa mora po porodu imeti pravico do dodatnega dopusta, potrebnega za zagotovitev minimalnega dopusta iz Kadrovskih predpisov, torej porodniškega dopusta, ki traja skupaj šestnajst tednov.

Te ugotovitve ni mogoče ovreči v primeru, ko je nosečnica že pred začetkom porodniškega dopusta na bolniškem dopustu iz razlogov, povezanih z nosečnostjo, saj člen 58 Kadrovskih predpisov ne vsebuje nobenega takega razlikovanja. Način uporabe te določbe, po katerem bi se v takem primeru začetek porodniškega dopusta določal naknadno glede na dejanski datum poroda, tako da bi se dnevi bolniškega dopusta, vključeni v obdobje šestih tednov pred tem datumom, pretvorili v dneve porodniškega dopusta, bi kršil člena 58 in 59 Kadrovskih predpisov. Nosečnosti namreč ni mogoče šteti za bolezen in nobene določbe Kadrovskih predpisov ni mogoče razlagati tako, da dovoljuje pretvorbo obeh vrst dopustov, ki sta drugačne vrste, saj imata različne cilje. Taka metoda bi poleg tega privedla do diskriminacije med nosečnicami, katerih nosečnost poteka brez težav in torej ne potrebujejo bolniškega dopusta, in nosečnicami, ki morajo oditi na bolniški dopust pred porodniškim, saj niso zmožne delati.

(Glej točke od 50 do 56 in od 58 do 61.)