Zadeva T-9/07

Grupo Promer Mon Graphic, SA

proti

Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT)

„Model Skupnosti – Postopek za razglasitev ničnosti – Registrirani model Skupnosti, ki je okrogel promocijski izdelek – Prejšnji model Skupnosti – Razlog ničnosti – Kolizija – Neobstoj drugačnega celotnega vtisa – Pojem kolizije – Zadevni izdelek – Stopnja svobode oblikovalca – Seznanjeni uporabnik – Člena 10 in 25(1)(d) Uredbe (ES) št. 6/2002“

Povzetek sodbe

1.      Modeli Skupnosti – Razlogi ničnosti – Kolizija s prejšnjim modelom – Pojem – Model, ki ne ustvari celotnega vtisa na seznanjenega uporabnika in ki se razlikuje od celotnega vtisa, ki ga ustvarja prejšnji model

(Uredba Sveta št. 6/2002, člena 10 in 25(1)(d))

2.      Modeli Skupnosti – Prijava – Pogoji – Navedba izdelkov

(Uredba Sveta št. 6/2002, člen 36(2) in (6))

3.      Modeli Skupnosti – Razlogi ničnosti – Kolizija s prejšnjim modelom – Model, ki ne ustvari celotnega vtisa na seznanjenega uporabnika in ki se razlikuje od celotnega vtisa, ki ga ustvarja prejšnji model – Seznanjeni uporabnik – Pojem

(Uredba Sveta št. 6/2002, člena 10(1) in 25(1)(d))

4.      Modeli Skupnosti – Razlogi ničnosti – Kolizija s prejšnjim modelom – Model, ki ne ustvari celotnega vtisa na seznanjenega uporabnika in ki se razlikuje od celotnega vtisa, ki ga ustvarja prejšnji model – Merila za presojo

(Uredba Sveta št. 6/2002, člena 10 in 25(1)(d))

1.      Člen 25(1)(d) Uredbe št. 6/2002 o modelih Skupnosti je treba razlagati tako, da je model Skupnosti v koliziji s prejšnjim modelom, če ob upoštevanju svobode oblikovalca pri razvoju navedenega skupnostnega modela ta ne ustvari celotnega vtisa na seznanjenega uporabnika, ki se razlikuje od celotnega vtisa, ki ga ustvarja prejšnji model, na katerega se sklicuje.

Ta razlaga navedenega člena 25(1)(d) je edina, s katero je mogoče zagotoviti varstvo pravic imetnika prejšnjega modela – kakor je varstvo, opisano v tej določbi – zoper kakršne koli kršitve navedenega modela zaradi sočasnega obstoja poznejšega modela Skupnosti, ki bi na seznanjenega uporabnika naredil enak celotni vtis. Če se navedeni člen namreč ne bi razlagal tako, imetnik prejšnje pravice ne bi imel možnosti zahtevati razglasitev ničnosti takega poznejšega modela Skupnosti in bi mu bilo odvzeto učinkovito varstvo, ki v skladu s členom 10 Uredbe št. 6/2002 ali členom 9 Direktive 98/71 o pravnem varstvu modelov izhaja iz njegovega modela.

(Glej točki 52 in 53.)

2.      Ker v skladu s členom 3(a) Uredbe št. 6/2002 o modelu Skupnosti videz pomeni izgled izdelka, mora prijava modela Skupnosti v skladu s členom 36(2) navedene uredbe vsebovati navedbo izdelkov, v katere naj bi bil videz izdelka vgrajen ali na katerih naj bi se uporabljal. Čeprav je navedba teh izdelkov v prijavi modela obvezna, ta informacija na podlagi člena 36(6) Uredbe ne vpliva na obseg varstva modela kot takega.

Iz člena 36(6) Uredbe št. 6/2002 je tako razvidno, da je treba pri presoji izdelka, v katerega naj bi bil izpodbijani model vgrajen ali na katerem naj bi se uporabljal, upoštevati navedbo iz prijave navedenega modela, ki je za to relevantna, in, če je treba, tudi sam videz izdelka, če ta pojasnjuje naravo izdelka, njegov namen in delovanje. Upoštevanje samega videza izdelka namreč lahko omogoči, da se izdelek umesti v širšo kategorijo izdelkov, ki je navedena v prijavi, in da so zato dejansko določeni seznanjeni uporabnik in stopnje svobode oblikovalca pri razvoju videza izdelka.

(Glej točki 55 in 56.)

3.      Seznanjeni uporabnik v smislu člena 10(1) Uredbe št. 6/2002 o modelih Skupnosti je posebno pazljiv in ima nekaj znanja o izdelavi izdelkov, torej modelov iz preteklosti, ki se nanašajo na zadevni izdelek in ki so bili razkriti na datum vložitve izpodbijanega modela, oziroma, če je treba, na datum prednostne pravice, ki se je uveljavljala.

(Glej točko 62.)

4.      Stopnja svobode oblikovalca pri razvoju videza izdelka je opredeljena med drugim glede na omejitve, ki so povezane z značilnostmi, določenimi zaradi tehničnega delovanja izdelka ali njegovega elementa, ali zakonske predpise, ki veljajo za izdelek. Te omejitve vodijo do standardizacije nekaterih značilnosti, ki tako postanejo skupne videzom, ki se uporabijo na zadevnem izdelku.

Pri konkretni presoji celotnega vtisa zadevnih videzov izdelkov, ki je ustvarjen pri seznanjenem uporabniku, ki ima nekaj znanja o načinu izdelave izdelkov, je treba upoštevati stopnjo svobode oblikovalca pri razvoju izpodbijanega modela. Ker se podobnosti med zadevnima videzoma izdelkov nanašajo na skupne značilnosti, bodo te podobnosti le malo pomembne za celotni vtis, ki ga pri seznanjenem uporabniku ustvarita navedena videza izdelkov. Poleg tega, bolj kot je svoboda oblikovalca pri razvoju izpodbijanega modela omejena, bolj bo mogoče, da manjše razlike med zadevnima videzoma izdelkov zadostujejo, da pri seznanjenem uporabniku ustvarijo različen celotni vtis.

(Glej točki 67 in 72.)