Language of document : ECLI:EU:T:2004:317

Zadeva T-35/01

Shanghai Teraoka Electronic Co. Ltd

proti

Svetu Evropske unije

„Damping – Uvedba dokončnih protidampinških dajatev – Elektronske trgovske tehtnice po poreklu iz Ljudske republike Kitajske – Status podjetja, ki deluje v tržnem gospodarstvu – Ugotovitev škode – Vzročna zveza – Pravice obrambe“

Povzetek sodbe

1.      Skupna trgovinska politika – Zaščita pred dampingom – Individualna obravnava izvoznih podjetij iz države brez tržnega gospodarstva – Pogoji – Pooblastilo institucij za presojo po prostem preudarku – Sodni nadzor – Meje

(Uredba Sveta št. 384/96)

2.      Skupna trgovinska politika – Zaščita pred dampingom – Stopnja dampinga – Določitev normalne vrednosti – Uvoz proizvodov s poreklom iz držav brez tržnega gospodarstva, kakršne so naštete v členu 2(7)(b) Uredbe št. 384/96 – Uporaba pravil za državo s tržnim gospodarstvom – Uporaba, ki je pridržana za proizvajalce, ki izpolnjujejo kumulativne pogoje, določene v členu 2(7)(c) Uredbe št. 384/96 – Dokazno breme proizvajalcev

(Uredbi Sveta št. 384/96, člen 2(7), in št. 905/98)

3.      Skupna trgovinska politika – Zaščita pred dampingom – Škoda – Ocena pokazateljev škode z analizo trga zadevnega proizvoda po njegovih segmentih – Pogoji

(Uredba Sveta št. 384/96, člen 3)

4.      Pravo Skupnosti – Razlaga – Metode – Razlaga glede na mednarodne sporazume, ki jih je sklenila Skupnost – Razlaga Uredbe št. 384/96 glede na protidampinški sporazum GATT iz leta 1994

(Sporazum glede izvajanja člena VI splošnega sporazuma o carinah in trgovini, „protidampinški sporazum iz leta 1994“; Uredba Sveta št. 384/96)

5.      Skupna trgovinska politika – Zaščita pred dampingom – Škoda – Pojem „dampinški uvoz“ – Upoštevanje vsega uvoza proizvodov iz države, za katero je ugotovljeno, da izvaja damping – Meje

(Uredba Sveta št. 384/96, člen 3)

6.      Skupna trgovinska politika – Zaščita pred dampingom – Škoda – Razlika med predhodnimi in dokončnimi podatki, ki so bili sprejeti za ugotovitev škode – Dopustnost

(Uredba Sveta št. 384/96)

7.      Skupna trgovinska politika – Zaščita pred dampingom – Škoda – Uvoz – Obveznost primerjave stopnje dampinga in stopnje nelojalnega nižanja cen proizvodov, ki so uvoženi po dampinški ceni – Neobstoj

(Uredba Sveta št. 384/96, člen 3)

8.      Skupna trgovinska politika – Zaščita pred dampingom – Pojem „industrije Skupnosti“ – Obseg

(Uredba Sveta št. 384/96, člen 4(1))

9.      Skupna trgovinska politika – Zaščita pred dampingom – Škoda – Upoštevno obdobje – Pooblastilo institucij za presojo po prostem preudarku

(Uredba Sveta št. 384/96)

10.    Pravo Skupnosti – Načela – Pravice obrambe – Spoštovanje v okviru upravnih postopkov – Protidamping – Obveznost institucij, da zagotovijo podatke zadevnih podjetij – Obseg – Način posredovanja – Neupoštevanje desetdnevnega roka – Vpliv – Pogoji

(Uredba Sveta št. 384/96, člen 20)

11.    Skupna trgovinska politika – Zaščita pred dampingom – Potek postopka – Trajanje več kot eno leto – Dopustnost – Pogoj – Spoštovanje prekluzivnega roka petnajstih mesecev

(Uredba Sveta št. 384/96, člen 6(9))

1.      Na področju ukrepov trgovinske zaščite imajo institucije Skupnosti široko diskrecijsko pravico zaradi zapletenosti gospodarskih, političnih in pravnih položajev, ki jih morajo preučevati.

Iz tega izhaja, da mora biti nadzor sodišča Skupnosti nad presojami institucij omejen na preverjanje, ali so se spoštovala postopkovna pravila, ali je bilo dejansko stanje, na katerem temelji izpodbijana odločitev, pravilno ugotovljeno ter ali ne gre za očitno napačno presojo tega dejanskega stanja oziroma zlorabo pooblastil. Isto velja za dejanske pravne in politične razmere v zadevni državi, ki jih morajo institucije Skupnosti oceniti, da lahko ugotovijo, ali izvoznik deluje v tržnih pogojih brez večjega posredovanja države in se mu zato lahko dodeli status podjetja, ki deluje v tržnem gospodarstvu.

(Glej točki 48 in 49.)

2.      Zato iz člena 2(7) osnovne protidampinške Uredbe št. 384/96 in uvodnih izjav Uredbe št. 905/98, ki ga spreminja, izhaja, prvič, da morata instituciji Skupnosti v primeru uvoza blaga s poreklom iz Kitajske preveriti vsak primer posebej, ker te države še ni mogoče šteti za državo s tržnim gospodarstvom. Normalne vrednosti izdelka s poreklom iz Kitajske torej ni mogoče določiti v skladu s pravili, ki se uporabljajo za države s tržnim gospodarstvom, razen če se dokaže, da za zadevnega proizvajalca oz. proizvajalce veljajo pogoji tržnega gospodarstva.

Drugič, iz te določbe izhaja, da dokazno breme prevzame proizvajalec izvoznik, ki želi dobiti status podjetja, ki deluje v tržnem gospodarstvu. Zato institucijama Skupnosti ni treba dokazati, da proizvajalec izvoznik ne izpolnjuje pogojev, ki se zahtevajo za pridobitev navedenega statusa. Nasprotno, instituciji Skupnosti morata presoditi, ali informacije, ki jih je poslal proizvajalec izvoznik, zadostujejo za dokaz, da so pogoji iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe izpolnjeni, sodišče Skupnosti pa mora preveriti, ali je ta presoja očitno napačna.

Iz tega izhaja, da so pogoji iz člena 2(7)(c) kumulativni, tako da mora zadevni proizvajalec izpolnjevati vse pogoje iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe, da se mu lahko prizna status podjetja, ki deluje v tržnem gospodarstvu.

(Glej točke od 52 do 54.)

3.      Glede ugotovitve škode, ki se izvede na podlagi člena 3 osnovne protidampinške Uredbe št. 384/96, iz točke 8 tega člena ne izhaja, da bi bila analiza po segmentih zadevnega proizvoda izključena in da bi bilo treba uporabiti metodo povprečnega izračuna. Institucije Skupnosti torej lahko pri določitvi škode na podlagi člena 3 osnovne uredbe opravijo analizo po segmentih trga zadevnega proizvoda, da bi ocenile različne pokazatelje škode, zlasti če se izkaže, da so rezultati, dobljeni z drugačno metodo, izkrivljeni iz enega ali drugega razloga, če se je upošteval zadevni izdelek kot celota.

V zvezi s tem je v skladu s pojavom, ki ga statistiki dobro poznajo, kadar izdelek obsega različne kategorije, izračun splošnega gibanja cen (ki temelji na gibanju obsega in prodajnih vrednosti) izkrivljen, če se cene in gibanje obsega prodaje med kategorijami precej razlikujejo. V takem primeru Komisija izračuna gibanje cen za vsako kategorijo izdelkov.

(Glej točki 127 in 196.)

4.      Akti Skupnosti se morajo po možnosti razlagati z vidika mednarodnega prava, zlasti kadar je namen takih aktov izvajanje mednarodnega sporazuma, ki ga je sklenila Skupnost, kot v primeru osnovne protidampinške Uredbe št. 384/96, sprejete zaradi izpolnitve mednarodnih obveznosti, ki izhajajo iz Protidampinškega sporazuma iz leta 1994.

(Glej točko 138.)

5.      Pojem „dampinški uvoz“ iz člena 3 osnovne protidampinške Uredbe št. 384/96 pokriva vse dampinške transakcije. Ker ni mogoče preveriti vseh posameznih transakcij, je treba pri analizi škode upoštevati ves uvoz katerega koli proizvajalca izvoznika, za katerega se ugotovi, da izvaja damping. Nasprotno pa se uvoz, ki izvira od proizvajalca izvoznika, za katerega je bila ugotovljena stopnja dampinga nič ali de minimis, se pri analizi škode ne more obravnavati kot „dampinški“.

Četrto točko tega člena je treba razlagati, kot da dopušča upoštevanje uvoza iz dane države, samo če izvira od proizvajalca izvoznika, za katerega je ugotovljeno, da izvaja damping. Zato se lahko uvoz iz države, za katero je bila ugotovljena stopnja dampinga višja od de minimis, upošteva v celoti, samo če v tej državi ni proizvajalca izvoznika, za katerega je bila ugotovljena stopnja dampinga nič ali de minimis.

Z vidika predmeta in cilja člena 3 osnovne uredbe je treba ugotoviti, da pojem „dampinški uvoz“ ne pokriva uvoza s strani proizvajalca izvoznika, ki ne izvaja dampinga, čeprav prihaja iz države, za katero je bila ugotovljena stopnja dampinga, ki je višja od de minimis.

(Glej točke od 158 do 162.)

6.      Glede morebitne razlike med predhodnimi podatki in podatki, ki so bili uporabljeni pri določitvi škode zaradi dampinga, je treba ugotoviti, da je protidampinška preiskava v resnici stalen postopek, med katerim se številne ugotovitve redno popravljajo. Zato ni mogoče izključiti, da se končne ugotovitve institucij Skupnosti razlikujejo od ugotovitev, sprejetih v določenem trenutku preiskave. Poleg tega se začasni podatki per definitionem lahko spreminjajo med preiskavo. Zato podjetje ne more upravičeno trditi, da naj bi bilo domnevno protislovje med predhodnimi in dokončnimi podatki o škodi na kakršen koli način ponazoritev pomanjkanja objektivnosti in zanesljivosti zadevnih podatkov. Nazadnje je treba poudariti, da se mora škoda določiti glede na čas sprejetja morebitnega akta o uvedbi zaščitnih ukrepov.

(Glej točko 182.)

7.      Glede določitve škode industriji Skupnosti nič iz osnovne protidampinške uredbe št. 384/96 ne določa, da je treba stopnje dampinga primerjati s stopnjami nelojalnega nižanja cen proizvodov, ki so predmet dampinga glede na podobne proizvode Skupnosti, in da bi, če je stopnja dampinga nižja od stopnje nelojalnega nižanja cen, taka primerjava razkrila, da naj škoda, povzročena industriji Skupnosti, ne bi bila posledica dampinga, ampak drugih dejavnikov, kot so običajne stroškovne prednosti, ki so jih imeli izvozniki, ki so predmet protidampinškega postopka.

(Glej točko 219.)

8.      V skladu s členom 4(1) osnovne protidampinške uredbe pojem „industrija Skupnosti“ pokriva vse proizvajalce podobnih izdelkov v Skupnosti ali tiste od njih, katerih skupna proizvodnja izdelkov predstavlja večji delež celotne proizvodnje teh izdelkov v Skupnosti. Ta pojem torej ne zajema izključno proizvajalcev Skupnosti, ki so sodelovali pri preiskavi.

(Glej točko 257.)

9.      Pri določitvi obdobja, ki se upošteva za ugotovitev škode v okviru protidampinškega postopka, imata instituciji Skupnosti široko diskrecijsko pravico.

(Glej točko 277.)

10.    Načelo spoštovanja pravic obrambe je temeljno načelo prava Skupnosti. Na podlagi tega načela, katerega zahteve se odražajo v členu 20 osnovne protidampinške uredbe št. 384/96, je treba podjetjem, ki so predmet postopka preiskave, ki mu sledi sprejetje protidampinške uredbe, med upravnim postopkom omogočiti, da primerno predstavijo svoje stališče o resničnosti in upoštevnosti zatrjevanih dejstev in okoliščin ter o dokazih, ki jih je Komisija predložila v podporo trditvi o obstoju dampinga in škode, ki naj bi bila zaradi tega dampinga povzročena industriji Skupnosti.

Nepopolnost dokončnih razkritij glede bistvenih dejstev in preudarkov, na podlagi katerih namerava Komisija Svetu predlagati uvedbo dokončnih ukrepov, določenih s členom 20(4) osnovne uredbe, povzroči nezakonitost uredbe o uvedbi dokončnih protidampinških dajatev samo, če podjetja, ki jih upravni postopek zadeva, zaradi te opustitve niso mogla primerno braniti svojih interesov.

To, da dokument o dokončnem razkritju ne vsebuje nekaterih informacij, ni kršitev pravic obrambe podjetij, če se ugotovi, da so se s temi informacijami seznanila ob drugi priložnosti, ko so še vedno lahko učinkovito predstavila svoje stališče v zvezi s tem, preden je Komisija sprejela predlog za sprejetje izpodbijane uredbe.

Čeprav bi ta podjetja morala imeti na voljo najmanj deset dni za vložitev morebitnih pripomb o informacijah, ki niso bile navedene v dokumentu o dokončnem razkritju, ki jim je bil poslan, in čeprav ta rok ni bil spoštovan, ta okoliščina sama po sebi ne more povzročiti razglasitve ničnosti izpodbijane uredbe. Treba je namreč tudi ugotoviti, ali je dejstvo, da instituciji Skupnosti podjetjem nista odobrili roka, določenega v členu 20(5) osnovne uredbe za predložitev morebitnih pripomb o zgoraj navedenih dodatnih informacijah, lahko konkretno vplivalo na njihove pravice obrambe v okviru zadevnega postopka.

(Glej točke od 287 do 290, 292, 330 in 331.)

11.    Člen 6(9) osnovne protidampinške uredbe št. 384/96 vsebuje okvirni rok, in sicer eno leto, in tudi prekluzivni rok, in sicer petnajst mesecev. Iz teh dveh rokov izhaja, da je, če instituciji Skupnosti preiskave ne končata v okvirnem roku enega leta, za spoštovanje postopkovnih pravil osnovne uredbe dovolj, da jo končata v prekluzivnem roku petnajstih mesecev, ne da bi bilo treba preveriti, ali je ta rok, ki presega okvirni rok, vendar ostaja krajši od prekluzivnega roka, primeren glede na okoliščine primera.

(Glej točko 348.)