SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE

(tretji senat)

z dne 14. decembra 2010

Zadeva F‑67/05 RENV

Christos Michail

proti

Evropski komisiji

„Javni uslužbenci – Uradniki – Vrnitev zadeve Sodišču za uslužbence po razveljavitvi – Karierno ocenjevalno poročilo – Ocenjevalno obdobje 2003 – Ničnostna tožba – Odškodninska tožba“

Predmet:      Tožba, vložena na podlagi členov 236 ES in 152 AE, s katero C. Michail med drugim predlaga razglasitev ničnosti svojega kariernega ocenjevalnega poročila za obdobje od 1. aprila do 31. decembra 2003 in odločbe z dne 15. aprila 2005 o zavrnitvi njegove pritožbe, vložene na podlagi člena 90(2) Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije.

Odločitev:      Karierno ocenjevalno poročilo za tožečo stranko za obdobje od 1. aprila do 31. decembra 2003 se razglasi za nično. Komisija mora tožeči stranki plačati odškodnino v višini 1000 EUR. Komisiji se naloži plačilo vseh stroškov.

Povzetek

1.      Uradniki – Ocenjevanje – Karierno ocenjevalno poročilo – Priprava – Uradnik, ki ni opravljal nobene naloge, ki bi bila lahko ocenjena v referenčnem obdobju

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 43)

2.      Uradniki – Ocenjevanje – Karierno ocenjevalno poročilo – Priprava – Uradnik, ki ni opravljal nobene naloge, ki bi bila lahko ocenjena v referenčnem obdobju

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 43)

3.      Uradniki – Ocenjevanje – Ocenjevalno poročilo – Obveznost obrazložitve – Obseg

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 43)

4.      Uradniki – Pravno sredstvo – Odškodninska tožba – Predhodni postopek – Drugačen potek glede na obstoj ali neobstoj akta, ki posega v položaj

(Kadrovski predpisi za uradnike, člena 90 in 91)

1.      Ocenjevalci imajo v okviru priprave kariernega ocenjevalnega poročila možnost, da se pri dodelitvi ocen uspešnosti oprejo na predhodna karierna ocenjevalna poročila zadevnega uradnika, če zaradi izjemnih okoliščin, za katere je odgovorna izključno uprava, ne morejo dati ocene, ker se niso opravljale naloge, ki bi jih lahko ocenili. Ker pa morajo ocenjevalci odločbo kljub temu sprejeti ob spoštovanju interesov zadevnega uradnika, lahko na podlagi dolžnosti skrbnega ravnanja razumno sklepajo, da bi uradnik, če bi mu bile v referenčnem obdobju zaupane naloge, te izpolnjeval z vsaj takimi sposobnostmi, učinkovitostjo in obnašanjem v službi kot v obdobju, ki je bilo ocenjeno v predhodnih kariernih ocenjevalnih poročilih.

(Glej točko 56.)

2.      Če uradnik v referenčnem obdobju ni opravljal nalog, ki bi bile lahko ocenjene, je vprašanje, katera oseba je pristojna za pripravo kariernega ocenjevalnega poročila, brezpredmetno. Uprava lahko v takih okoliščinah pripravo navedenega poročila upravičeno zaupa osebi, ki se ji zdi najprimernejša.

(Glej točko 62.)

3.      Uprava mora ocenjevalna poročila zadostno in podrobno obrazložiti ter zadevni osebi omogočiti, da izrazi pripombe o tej obrazložitvi. Taka obrazložitev je v ocenjevalnem poročilu načeloma navedena pod naslovom „Splošna ocena“ na ustreznem obrazcu. V treh točkah, ki se nanašajo na sposobnosti, učinkovitost in obnašanje v službi, je prikazana analitična ocenjevalna shema iz istega obrazca. Splošne pripombe, ki so dodane k analitičnim ocenam, morajo ocenjevani osebi omogočiti, da presodi njihovo utemeljenost ob poznavanju dejstev, in po potrebi sodišču Unije, da izvede sodni nadzor, pri tem pa je pomembno, da se te ocene in pripombe v njihovo utemeljitev med seboj ujemajo.

(Glej točko 80.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 10. maj 2005, Piro proti Komisiji, T‑193/03, ZOdl. JU, str. I‑A‑121 in II‑547, točka 41; 25. oktober 2005, Micha proti Komisiji, T‑50/04, ZOdl. JU, str. I‑A‑339 in II‑1499, točka 61; 13. december 2005, Cwik proti Komisiji, T‑155/03, T‑157/03 in T‑331/03, ZOdl. JU, str. I‑A‑411 in II‑1865, točka 80.

4.      V skladu z ustaljeno sodno prakso je v sistemu pravnih sredstev, ki jih določata člena 90 in 91 Kadrovskih predpisov, odškodninska tožba, ki je v primerjavi z ničnostno tožbo samostojno pravno sredstvo, dopustna le, če je bil pred njo opravljen predhodni postopek v skladu z določbami Kadrovskih predpisov. Ta postopek se razlikuje glede na to, ali je škoda, katere povračilo se zahteva, povzročena z aktom, ki posega v položaj v smislu člena 90(2) Kadrovskih predpisov, ali pa je nastala zaradi ravnanja uprave, ki ni imelo narave odločbe. V prvem primeru mora zadevna oseba v predpisanih rokih pri organu, pristojnemu za imenovanja, vložiti pritožbo zoper zadevni akt. Nasprotno je treba v drugem primeru upravni postopek začeti z vložitvijo odškodninskega zahtevka v smislu člena 90(1) Kadrovskih predpisov. Šele izrecna zavrnitev ali zavrnitev zaradi molka organa tega zahtevka je odločitev, ki lahko posega v položaj in zoper katero je mogoče vložiti pritožbo, šele po izrecni ali implicitni zavrnitvi te pritožbe pa je mogoče na Sodišču za uslužbence vložiti odškodninsko tožbo.

(Glej točko 112.)

Napotitev na:

Sodišče za uslužbence: 11. maj 2010, Nanopoulos proti Komisiji, F‑30/08, točka 83 in navedena sodna praksa.