SKLEPNI PREDLOGI GENERALNEGA PRAVOBRANILCA
MICHALA BOBKA,
predstavljeni 8. septembra 2016(1)
Zadeva C‑354/15
Andrew Marcus Henderson
proti
Novo Banco, SA
(Predlog za sprejetje predhodne odločbe,
ki ga je vložilo Tribunal da Relação de Évora (pritožbeno sodišče v Évori, Portugalska))
„Pravosodno sodelovanje v civilnih in gospodarskih zadevah – Uredba št. 1393/2007 – Vročanje sodnih in zunajsodnih pisanj – Vročanje z uporabo poštnih storitev – Priporočeno pismo z vročilnico – Enakovreden način – Vročanje začetnega procesnega akta tretji osebi – Obrazec iz Priloge II k Uredbi št. 1393/2007“
I – Uvod
1. Portugalska banka je proti dolžniku s stalnim prebivališčem na Irskem sprožila postopek. Pri vročitvi začetnega procesnega akta so bile tri težave. Prvič, vročilnica začetnega procesnega akta ni bila vrnjena portugalskemu sodišču. Drugič, vročeno pisanje je na stalnem prebivališču dolžnika domnevno prejela tretja oseba. Tretjič, vročenemu pisanju ni bil priložen standardni obrazec iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 1393/2007(2) (v nadaljevanju: obrazec iz Priloge II), ki naj bi naslovnika poučil o njegovi pravici, da zavrne vročitev pisanja.
2. V postopku v glavni stvari se je zgoraj opisana vročitev vseeno štela za veljavno. Za to so bili trije razlogi. Prvič, na zahtevo nacionalnega sodišča je portugalsko poštno podjetje z dopisom sodišču potrdilo datum in uro dostave pisanja na Irskem. Drugič, nacionalno sodišče je sklenilo, da se je, s tem ko je tretja oseba sprejela vročitev začetnega procesnega akta, vzpostavila domneva o vročitvi naslovniku in da ta domneva ni bila ovržena. Tretjič, menilo je, da je to, da obrazec iz Priloge II ni bil priložen, sicer predstavljalo težavo, ki je bila odpravljena z dejstvom, da naslovnik ni ugovarjal opustitvi obrazca iz Priloge II v roku, ki je v nacionalnem pravu določen za ta namen.
3. V obravnavani zadevi predložitveno sodišče sprašuje, ali so nacionalna pravila o vročanju začetnega procesnega akta v skladu z zahtevami iz Uredbe št. 1393/2007.
II – Pravo, ki se uporablja
A – Pravo Unije
4. V uvodni izjavi 2 Uredbe št. 1393/2007 je navedeno, da je „[z]a pravilno delovanje notranjega trga […] potrebno boljše in hitrejše pošiljanje sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah pri vročanju med državami članicami“.
5. V skladu z uvodno izjavo 6 iste uredbe mora „[z]aradi učinkovitosti in hitrosti sodnih postopkov v civilnih zadevah […] pošiljanje sodnih in izvensodnih pisanj potekati neposredno in s hitrimi sredstvi med lokalnimi organi, ki jih imenujejo države članice […]“.
6. Člen 8(1) v povezavi s členom 8(4) Uredbe št. 1393/2007 določa obveznost, da se mora pri vročitvi sodnih pisanj priložiti obrazec iz Priloge II tudi takrat, ko se vroča z uporabo poštnih storitev. Namen obrazca iz Priloge II je poučiti naslovnika o njegovi pravici, da zavrne sprejem pisanja za vročitev ob vročitvi ali tako, da pisanje vrne v enem tednu, če ni sestavljeno v enem od naslednjih jezikov ali mu ni priložen prevod v enega od naslednjih jezikov: (a) jezik, ki ga naslovnik razume; ali (b) uradni jezik zaprošene države članice ali, če je v tej državi več uradnih jezikov, v uradni jezik ali v enega od uradnih jezikov kraja, kjer je treba opraviti vročitev.
7. Člen 8(3) Uredbe št. 1393/2007 določa, da „[č]e je naslovnik zavrnil sprejem pisanja v skladu z odstavkom 1, se lahko vročitev pisanja naslovniku opravi tako, da se mu v skladu z določbami te uredbe vroči pisanje, ki mu je priložen prevod v jezik iz odstavka 1. V tem primeru je dan vročitve pisanja datum, na katerega se v skladu s pravom zaprošene države članice vroči pisanje, ki mu je priložen prevod. Kadar pa je treba v skladu s pravom države članice pisanje vročiti v določenem roku, se v zvezi s prosilcem upošteva dan vročitve začetnega pisanja, določen v skladu s členom 9(2)“.
8. Člen 9 Uredbe št. 1393/2007 se nanaša na dan vročitve. V skladu s členom 9(1) v povezavi s členom 9(3) je načeloma dan vročitve pisanja datum, na katerega se vročitev pisanja opravi v skladu s pravom zaprošene države članice.
9. Na podlagi člena 9(2) pa se „[k]adar […] je treba v skladu s pravom države članice pisanje vročiti v določenem roku, […] v zvezi s prosilcem upošteva dan, ki ga določa pravo te države članice“.
10. Člen 14 Uredbe št. 1393/2007 določa: „Vsaka država članica ima možnost, da osebam s stalnim prebivališčem v drugi državi članici vroča sodna pisanja neposredno z uporabo poštnih storitev, in sicer s priporočenim pismom z vročilnico ali na drug, enakovreden način.“
11. Člen 19 Uredbe št. 1393/2007 se nanaša na toženca, ki se ne spusti v postopek. Zadevni del člena 19(1) določa: „Če je treba v skladu z določbami te uredbe z namenom vročitve poslati v drugo državo članico pisanje, na podlagi katerega se začne postopek, ali enakovredno pisanje in se toženec ne spusti v postopek, se sodba ne izreče, dokler se ne ugotovi, ali:
[…]
(b) je bilo pisanje dejansko dostavljeno tožencu ali je bilo dostavljeno na naslov, kjer ima toženec stalno prebivališče, na drug način, predviden s to uredbo;
in ali je bila […] vročitev oziroma dostava opravljena dovolj zgodaj, da je toženec lahko pripravil svojo obrambo.“
B – Nacionalno pravo
12. Na podlagi člena 230 Código de Processo Civil (zakonik o civilnem postopku, v nadaljevanju: CPC) se šteje, da je vročitev s priporočenim pismom z vročilnico opravljena na dan podpisa vročilnice in da je vročitev naslovniku opravljena, čeprav je vročilnico podpisala tretja oseba. Domneva se, da je bilo pismo naslovniku uspešno dostavljeno, razen če naslovnik dokaže nasprotno.
13. V skladu s členoma 365(3) in 293(2) CPC je v postopku za izdajo začasne odredbe rok za obrambo 10 dni. Člen 366(3) CPC določa, da se rok zaradi oddaljenosti podaljša za 10 dni.
14. Če pri vročitvi začetnega procesnega akta ni bil priložen obrazec iz Priloge II, to na podlagi portugalskega prava in sodne prakse pomeni bistveno kršitev postopka in povzroči neveljavnost vročitve v skladu s členom 191(1) CPC.
15. Vendar je v skladu z določbami člena 191(2) CPC rok za uveljavljanje neveljavnosti zaradi bistvene kršitve postopka isti kot za vložitev ugovora, in sicer v obravnavani zadevi 20 dni od dneva vročitve. Šteje se, da je neveljavnost odpravljena, če ni bila uveljavljana v tem roku.
III – Dejansko stanje, nacionalni postopek in vprašanja za predhodno odločanje
16. Leta 2008 je Novo Banco, SA (nasprotna stranka) sklenila z A. M. Hendersonom (pritožnik) pogodbi o finančnem najemu poslovnih prostorov prodajaln v občini Portimão, Portugalska. Pritožnik za poslovna prostora ni plačal najemnin, zapadlih marca in avgusta 2012, prav tako ne pozneje zapadlih najemnin. Nato je nasprotna stranka pogodbi razdrla.
17. Pritožnik nepremičnin ni hotel vrniti. Nasprotna stranka je na Portugalskem začela postopek proti pritožniku, v katerem je med drugim zahtevala izdajo začasne odredbe, natančneje izročitev nepremičnin.
18. V času uvedbe postopka je imel pritožnik stalno prebivališče na Irskem. Začetni procesni akt naj bi bil vročen s priporočenim pismom na pritožnikovem irskem naslovu.
19. Vendar vročilnica ni bila vrnjena nacionalnemu sodišču. Zato je nacionalno sodišče na portugalsko poštno podjetje (Correios, Telégrafos e Telefonos, v nadaljevanju: CTT) naslovilo zahtevo za pojasnila. Podjetje CTT je odgovorilo z dopisom, s katerim je potrdilo, da je „iz računalniških registrov poštnega operaterja namembne države, in sicer Irske […]“ razvidno, da je bilo pismo, ki je vsebovalo začetni procesni akt, naslovniku dostavljeno 22. julija 2014. Dopisu podjetja CTT so bile priložene kopije zadevnega vpisa iz sistema sledenja pošiljk irskega poštnega podjetja, iz katerih je razvidna zaporedna številka vročenega pisanja, črtna koda in dostavna zgodovina, v kateri so navedeni datum in kraj dostave ter ime in podpis osebe, ki je prejela pošiljko. Ta oseba se je podpisala kot „A. Henderson“.(3)
20. Pri vročitvi začetnega procesnega akta ni bil priložen obrazec iz Priloge II.
21. Pritožnik v roku, določenem v portugalskem nacionalnem pravu, ni vložil ugovora. Zato je bilo zahtevi nasprotne stranke za izdajo začasne odredbe ugodeno.
22. Nato je pritožnik pri predložitvenem sodišču izpodbijal sodbo, s katero je bilo ugodeno predlogu za izdajo začasne odredbe, in predlagal, naj se ponovno odredi vročitev začetnega procesnega akta. Pritožnik meni, da prvotna vročitev začetnega procesnega akta ni bila v skladu z veljavnimi postopkovnimi zahtevami. Pritožnik je izpostavil, da vročilnica ni bila vrnjena sodišču. Dalje je poudaril, da ni bilo ugotovljeno, komu je bil začetni procesni akt dejansko vročen. Prav tako je izpodbijal opustitev obrazca iz Priloge II, ki mu je onemogočila seznanitev s svojo pravico, da lahko zavrne vročitev začetnega procesnega akta, ker je bila ta opravljena le v portugalskem jeziku, ki ga pritožnik ne razume. Trdi, da bi moral biti pri vročitvi začetnega procesnega akta priložen prevod v angleščino ali irščino, ki sta edina sprejemljiva jezika na Irskem za vročanje začetnega procesnega akta.
23. Pritožba je bila pred predložitvenim sodiščem zavrnjena. Pred istim sodiščem je nato pritožnik vložil predlog za spremembo drugostopenjske sodbe, ker naj bi bila drugostopenjska sodba v nasprotju s sodno prakso Sodišča, ne da bi se skliceval na določeno sodno prakso.
24. V teh okoliščinah je Tribunal da Relação de Évora (pritožbeno sodišče v Évori, Portugalska) prekinilo postopek in Sodišču Evropske unije v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:
1. Ali lahko portugalsko sodišče, pred katerim teče civilni postopek proti posamezniku s stalnim prebivališčem v drugi državi članici Evropske unije in ki je odredilo, naj se za namene tega postopka opravi vročitev začetnega procesnega akta navedenemu posamezniku s priporočenim pismom z vročilnico, če ustrezna vročilnica ni vrnjena, ob upoštevanju navedene uredbe (ES 1393/2007) in načel, na katerih temelji, na podlagi dokumentacije poštnega subjekta – v državi, v kateri ima naslovnik pisma stalno prebivališče – ki dokazuje, da je bilo priporočeno pismo z vročilnico dostavljeno naslovniku, šteje, da je bila ta vročitev opravljena?
2. Ali se z uporabo določb člena 230 portugalskega zakonika o civilnem postopku v primeru, navedenem v prvem vprašanju, kršijo Uredba in načela, na katerih temelji?
3. Ali so z uporabo določb člena 191(2) portugalskega zakonika o civilnem postopku v obravnavani zadevi kršeni Uredba in načela, na katerih temelji?
25. Nizozemska, portugalska in španska vlada ter Komisija so predložile pisna stališča. Portugalska vlada in Komisija sta na obravnavi 7. julija 2016 predstavili ustna stališča.
IV – Presoja
26. V teh sklepnih predlogih bom sprva preučil upoštevne dokazne zahteve iz Uredbe št. 1393/2007 za namen dokazovanja opravljene vročitve začetnih procesnih aktov z uporabo poštnih storitev (A). Drugič, osredotočil se bom na vprašanje, ali je vročitev tretji osebi na naslovnikovem stalnem prebivališču v skladu z Uredbo (B). Nazadnje bom odgovoril na vprašanje, ali bi lahko bila nepriložitev obrazca iz Priloge II k vročenim pisanjem popravljena s tem, da zoper to dejstvo v določenem roku ni bil vložen ugovor (C).
A – Vročilnica ali enakovreden način
27. Predložitveno sodišče s prvim vprašanjem za predhodno odločanje sprašuje, ali lahko nacionalno sodišče po Uredbi št. 1393/2007 v primerih, ko vročitev začetnega procesnega akta opravi pošta, a vročilnica ni bila vrnjena, upošteva druge dokaze za presojo veljavnosti te vročitve. Natančneje, predložitveno sodišče sprašuje, ali je lahko vročilnica nadomeščena z dokumentom, ki ga izda poštno podjetje in ki potrjuje, da je bilo priporočeno pismo dostavljeno naslovniku.
28. Uredba št. 1393/2007 določa izčrpen seznam načinov vročanja začetnih procesnih aktov.(4) Uredba št. 1393/2007 med temi načini ne vzpostavlja hierarhije.(5)
29. Vročitev z uporabo poštnih storitev je v skladu s členom 14 te uredbe eden izmed možnih načinov vročanja. Vendar člen 14 zgolj navaja, kako bi morala biti vročitev z uporabo poštnih storitev opravljena: vročitev mora biti opravljena s priporočenim pismom z vročilnico ali na drug, enakovreden način.(6) Navedeni člen načina vročanja ne določa podrobneje. V nasprotju z obrazci iz Priloge I k Uredbi 1393/2007 (ki se uporabljajo pri komunikaciji med organi za pošiljanje in sprejem, ko se vročitev opravlja prek njih)(7) ne člen 14 ne druge določbe Uredbe št. 1393/2007 ne določajo podrobnosti o tem, kako je treba na podlagi te uredbe potrditi prejem.
30. Ker torej niti člen 14 niti druge določbe uredbe ne določajo podrobnosti o določeni obliki „vročilnice“, posebnosti določa nacionalno pravo.(8)
31. Dalje, člen 14 se izrecno sklicuje na možnost uporabe vročilnici „enakovrednega načina“. Drugače povedano, „vročilnica“ ni obvezna, če obstaja drug primeren in zanesljiv dokaz, iz katerega izhaja vročitev pisanja naslovniku.(9)
32. Če povzamem, člen 14 ostaja glede posebne oblike dokaza, potrebne za dokazovanje, da je bila vročitev z uporabo poštnih storitev opravljena, pomensko zelo odprta določba.
33. Vendar je po mojem mnenju ta odprtost in posledična raznolikost nacionalnih dokaznih zahtev glede dokaza o dostavi pisanj omejena z delovanjem in cilji sistema, vzpostavljenega z Uredbo št. 1393/2007, na dva načina. Prvič, posebna oblika vročilnice ali njej enakovredna oblika mora zagotoviti nacionalnemu sodišču dovolj dokaznih informacij, da lahko presoja veljavnost vročitve. Drugič, nacionalnemu sodišču mora biti tudi omogočeno, da preveri, ali so bile postopkovne pravice naslovnika upoštevane.
34. Kar zadeva prvo omejitev, vročilnica predstavlja standardizirano obliko dokaza, za katero se običajno domneva, da zadostuje za ugotovitev, da so bila pisanja vročena. Na splošno vsebuje vsaj podatke o datumu in kraju vročitve ter o osebi, ki ji je bilo pisanje vročeno. Vendar na podlagi te dokazne naloge vročilnice in besedilne odprtosti člena 14 zaradi uporabe pojma „enakovreden način“ sklepam, da opustitev lista papirja z naslovom „vročilnica“ samodejno ne razveljavi vročitve. Opustitev takšnega lista papirja namreč ne pomeni, da nacionalno sodišče ne more ugotoviti, ali so bila pisanja dejansko vročena naslovniku. Sodišče lahko to ugotovi na podlagi drugih dokazov, ki se nanašajo na to vprašanje.
35. Druga omejitev zajema varstvo postopkovnih pravic naslovnika. Sodišče je poudarilo, da pravica do ustrezne vročitve začetnega procesnega akta izhaja iz pravice do poštenega sojenja.(10) Cilj Uredbe št. 1393/2007, in sicer učinkovita in hitra vročitev sodnih in izvensodnih pisanj, ne sme omejiti tega varstva.(11)
36. Upoštevanje postopkovnih pravic naslovnika je še posebej pomembno, če se upošteva širši okvir drugih aktov s področja pravosodnega sodelovanja v civilnih in gospodarskih zadevah(12) kot sta Uredba (EU) št. 1215/2012(13) („Uredba Bruselj I (prenovljena)“) in Uredba (ES) št. 805/2004.(14) Vprašanje, ali je bilo pisanje, s katerim se začne sodni postopek, ustrezno vročeno ali ne, je namreč ključno za poznejšo presojo o tem, ali naj se izdana sodba prizna in izvrši, in tudi o tem, ali se lahko potrdi kot evropski nalog za izvršbo nespornih zahtevkov v smislu Uredbe št. 805/2004.(15)
37. Ali sta bili zgoraj navedeni omejitvi v zvezi z vročilnico ali enakovrednim načinom za namene člena 14 Uredbe št. 1393/2007 upoštevani ali ne, je dejanska presoja, ki jo mora opraviti nacionalno sodišče na podlagi dejanskih okoliščin vsakega posameznega primera.
38. Nikakor ne želim vnaprej posegati v oceno, ki jo bo izvedlo nacionalno sodišče v obravnavani zadevi. Vendar glede na to, da je predložitveno sodišče Sodišču v okviru prvega vprašanja postavilo izrecno vprašanje, s katerim ga naproša za oceno upoštevnosti potrdila, ki ga izda nacionalno poštno podjetje, ki je navedeno zgoraj v točki 19 teh sklepnih predlogov, predlagam, naj se ob upoštevanju nadaljnjih zbranih dokazih nacionalnega sodišča tako potrdilo šteje za „enakovredno“ vročilnici.
39. Glede na navedeno sklepam, da je treba člen 14 Uredbe št. 1393/2007 razlagati tako, da lahko nacionalno sodišče pri odločitvi, ali je bila vročitev začetnega procesnega akta naslovniku opravljena v skladu s to določbo, upošteva drug dokument, kot je vročilnica. Da bi se obravnavani dokument lahko štel za enakovreden vročilnici, mora omogočiti nacionalnemu sodišču, da preveri, ali je bila vročitev naslovniku opravljena na način, ki varuje njegove ali njene postopkovne pravice.
B – Vročitev na stalnem prebivališču naslovnika s podpisom tretje osebe
40. Predložitveno sodišče z drugim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali Uredba št. 1393/2007 dopušča nacionalno pravilo, v skladu s katerim se vročanje začetnega procesnega akta v gospodarskih zadevah šteje za veljavno na dan, ko vročilnico podpiše tretja oseba na stalnem prebivališču naslovnika.
41. Poudariti je treba, da je po nacionalnem pravilu, navedenem v predložitveni odločbi, domneva vročitve pogojena zgolj s prejemom od tretje osebe. Vendar pa je iz dejanskega okvira te zadeve razvidno, da so bila pisanja vročena na naslovnikovem naslovu in da jih je na tem naslovu podpisala tretja oseba. Zato drugo predhodno vprašanje nacionalnega sodišča razumem tako, da se nanaša na skladnost nacionalnega pravila, v skladu s katerim se šteje, da je vročitev veljavna, če je opravljena tretji osebi na stalnem prebivališču naslovnika, z Uredbo št. 1393/2007.
42. Kot je že bilo navedeno v prejšnjem razdelku, Uredba št. 1393/2007 ne usklajuje podrobnosti vročitve z uporabo poštnih storitev, razen tega, da mora biti opravljeno s priporočenim pismom z vročilnico ali na drug, enakovreden način.
43. V zvezi z ugotavljanjem dneva vročitve člen 9 Uredbe št. 1393/2007 določa, da se to vprašanje določa z nacionalno zakonodajo države članice. Natančneje, dan vročitve je načeloma določen v skladu s pravom, ki se uporablja v zaprošeni državi članici, kar je v obravnavani zadevi Irska.
44. Vendar pa Uredba št. 1393/2007 ne določa izrecnih pravil glede veljavnosti vročitve tretji osebi. V zvezi s tem ugotavljam naslednje.
45. Standardi, uporabljeni za vročanje sodnih pisanj v civilnih in gospodarskih zadevah, so na splošno manj strogi kot tisti, ki se uporabljajo v upravnih ali kazenskih zadevah. Zlasti v kazenskem postopku(16) se lahko pričakuje, da se bo posamezniku dejansko vročalo osebno, brez domnev in fikcij vročitve. Nasprotno pa obstajajo v zakonodaji držav članic za vročanje v civilnih in gospodarskih zadevah številne domneve ali celo pravne fikcije. V civilnem in gospodarskem okviru te domneve ali fikcije na splošno vzpostavljajo ustrezno ravnovesje glede pravne varnosti med prosilcem in naslovnikom.(17)
46. Zaradi dejstva, da Uredba št. 1393/2007 ne ureja vročitve tretji osebi in zaradi sklicevanja na zakonodajo držav članic v členu 9, sklepam, da ni nujno, da ta uredba nasprotuje takemu načinu vročanja.
47. Poleg tega člen 19(1)(b) uredbe posredno podpira predlog, da Uredba št. 1393/2007 ne nasprotuje vročitvi tretji osebi. Člen 19(1)(b) določa zahteve in jamstva, ko se toženec ne spusti v postopek. Določa, da se takšnemu tožencu sodba ne izreče, dokler se ne ugotovi, da je bilo na primer zadevno pisanje dejansko dostavljeno tožencu ali na naslov, kjer ima toženec stalno prebivališče.(18)
48. Ne da bi v Uredbi št. 1393/2007 določal splošno pravilo o vročanju, je jasno, da člen 19(1)(b) (podobno kot drugi instrumenti prava EU, ki določajo postopkovna pravila v civilnih in gospodarskih zadevah)(19) določa možnost vročitve pisanj tretji osebi, če so bila pisanja vročena na stalnem prebivališču toženca.
49. Zato menim, da Uredba št. 1393/2007 ne nasprotuje veljavnosti vročanja začetnega procesnega akta, če je vročitev potrdila tretja oseba na stalnem prebivališču naslovnika. Vendar sta pri tem dve pomembni omejitvi.
50. Prvič, kot je Komisija ustrezno opozorila na obravnavi, vročitev na stalnem prebivališču naslovnika pomeni, da mora biti pisanje dostavljeno v določenem stanovanju naslovnika. Tako na primer dostava osebi v stanovanjskem bloku, drugače od dostave na pragu določenega stanovanja, ne bi zadostovala.
51. Drugič, prejem mora potrditi odrasla oseba iz stanovanja naslovnika, od katere se razumno pričakuje, da bo zagotovila, da bo naslovnik dejansko prejel vročeno pisanje. Po mojem mnenju, bi to bil na primer sorodnik ali oseba, ki običajno stanuje z naslovnikom, ali druga odrasla oseba v razmerju z naslovnikom, ki temelji na zaupanju.
52. Na koncu predlagam, naj se Uredba št. 1393/2007 razlaga tako, da ne nasprotuje nacionalnemu pravilu, v skladu s katerim se vročitev začetnega procesnega akta naslovniku šteje za opravljeno, če ga je podpisala tretja oseba, če je bila dostava opravljena na stalnem prebivališču naslovnika, in če je bilo vročeno pisanje dostavljeno odrasli osebi, za katero se razumno pričakuje, da ga bo izročila naslovniku.
C – Opustitev predložitve obrazca iz Priloge II
53. Predložitveno sodišče želi s tretjim vprašanjem za predhodno odločanje izvedeti, ali Uredba št. 1393/2007 dopušča nacionalno pravilo, ki določa, da vročitev začetnega procesnega akta zaradi opustitve obrazca iz Priloge II ni veljavna, vendar je neveljavnost lahko odpravljena, če naslovnik ne ugovarja opustitvi obrazca iz Priloge II v določenem roku. Iz predložitvene odločbe izhaja, da je sporen člen 191(2) CPC.
54. Obrazec iz Priloge II je v skladu s sodno prakso Sodišča obvezna sestavina vročitve. Namen obrazca je zagotoviti, da lahko toženec izvršuje svojo pravico, da lahko zavrne vročeno pisanje, če niso upoštevane zahteve glede jezika, določene v členu 8(1) Uredbe št. 1393/2007. Sodišče je tudi ugotovilo, da Uredba št. 1393/2007 ne določa izjem od uporabe obrazca iz Priloge II. Dalje je Sodišče precej jasno navedlo, da če obrazec manjka, ga je treba naslovniku poslati.(20)
55. Sodišče je te sklepe oblikovalo v zvezi z vročitvijo na podlagi člena 4 Uredbe št. 1393/2007, torej med organi za pošiljanje in sprejem v zadevnih državah članicah. Vendar člen 8(4) uredbe jasno določa, da se pravila o uporabi obrazca iz Priloge II uporabljajo pri vročitvi z uporabo poštnih storitev.
56. To pomeni, da če pri vročitvi pisanj, s katerimi se začne postopek, z uporabo poštnih storitev ni priložen obrazec iz Priloge II, ga je treba nemudoma dostaviti naslovniku. Zato po mojem mnenju ni mogoče popraviti nepriložitve obrazca iz Priloge II s potekom časa, v katerem naslovnik vročenega pisanja glede manjkajočega obrazca ni ugovarjal.
57. Obrazec iz Priloge II zagotavlja, da se upošteva naslovnikova pravica do obrambe s tem, da se ta pouči o svoji pravici, da lahko zavrne vročitev, če niso upoštevane zahteve glede jezika, določene v členu 8(1) Uredbe št. 1393/2007. Če ustrezen prevod ni priložen, naslovnik vročenega pisanja morda sploh ne razume.
58. Če v takem primeru ni priložen obrazec iz Priloge II, je mogoče, da naslovnik ne ve, da ima pravico, da lahko vročitev zavrne. Nepoučenost se lahko odpravi samo s posredovanjem manjkajočih informacij, nikakor pa ne samo s potekom časa. Logično je torej, da na podlagi dejstva, da naslovnik v določenem roku ni ugovarjal, da ni bil priložen obrazec iz Priloge II, ni mogoče izpeljati postopkovnih posledic, saj se naslovnik mogoče ni niti zavedal, da lahko ugovarja.
59. Dodati je treba, da se obveznost vročitve obrazca iz Priloge II uporablja v vseh okoliščinah ne glede na to, ali naslovnik razume jezik, v katerem so sestavljena pisanja vročena. Šele ko je vročitev opravljena pravilno (torej skupaj z obrazcem iz Priloge II), lahko pristojno sodišče oceni, ali je morebitna zavrnitev naslovnika upravičena ali ne.(21)
60. Moj sklep je torej, da Uredba št. 1393/2007 nasprotuje nacionalnemu pravilu, ki določa, da se nepravilnost pri vročitvi zaradi nepriložitve obrazca iz Priloge II k Uredbi št. 1393/2007 lahko popravi s potekom časa, v katerem naslovnik opustitvi obrazca ne ugovarja. Ta opustitev se lahko popravi le z vročitvijo obrazca naslovniku v skladu z veljavnimi določbami Uredbe št. 1393/2007.
V – Predlog
61. Ob upoštevanju navedenega Sodišču predlagam, naj na vprašanja, ki jih je postavilo Tribunal da Relação de Évora (pritožbeno sodišče v Évori, Portugalska), odgovori:
Prvo vprašanje:
Člen 14 Uredbe (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah („vročanje pisanj“) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 je treba razlagati tako, da se lahko nacionalno sodišče pri odločitvi, da je bila vročitev začetnega procesnega akta naslovniku opravljena v skladu s to določbo, opre na drug dokument, kot je vročilnica. Da bi se lahko obravnavani dokument štel za enakovreden vročilnici, mora omogočiti nacionalnemu sodišču, da preveri, ali je bila vročitev naslovniku opravljena na način, ki varuje njegove ali njene postopkovne pravice.
Drugo vprašanje:
Uredbo št. 1393/2007 je treba razlagati tako, da ne nasprotuje nacionalnemu pravilu, s katerim se vročitev začetnega procesnega akta naslovniku šteje za opravljeno, če ga je podpisala tretja oseba, če je bila dostava opravljena na stalnem prebivališču naslovnika, in če je bilo vročeno pisanje dostavljeno odrasli osebi, za katero se lahko razumno pričakuje, da ga bo izročila naslovniku.
Tretje vprašanje:
Uredba št. 1393/2007 nasprotuje nacionalnemu pravilu, ki določa, da se nepravilnost pri vročitvi zaradi opustitve obrazca iz Priloge II k Uredbi št. 1393/2007 lahko popravi s potekom časa, v katerem naslovnik opustitvi obrazca ne ugovarja. Ta opustitev se lahko popravi le z vročitvijo obrazca naslovniku v skladu z veljavnimi določbami Uredbe št. 1393/2007.