Zadeva C-292/04

Wienand Meilicke in drugi

proti

Finanzamt Bonn-Innenstadt

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Finanzgericht Köln)

„Davek od dohodka – Odbitek davka za dividende, ki so jih izplačale družbe rezidentke – Člena 56 ES in 58 ES – Omejitev časovnih učinkov sodbe“

Povzetek sodbe

1.        Prosti pretok kapitala – Omejitve

(člena 56 ES in 58 ES)

2.        Vprašanja za predhodno odločanje – Razlaga – Časovni učinki sodb, v katerih je podana razlaga

(člen 234 ES)

1.        Člena 56 ES in 58 ES je treba razlagati tako, da nasprotujeta davčni ureditvi, na podlagi katere ima pri izplačilu dividend kapitalske družbe delničar, ki je neomejeno davčno zavezan v državi članici, pravico do davčnega odbitka, izračunanega na podlagi stopnje davka od dohodkov pravnih oseb, ki velja za razdeljeni dobiček, le če ima družba, ki izplača dividende, sedež v isti državi članici, ne pa, če ima ta družba sedež v drugi državi članici.

Taka davčna ureditev pomeni omejitev prostega pretoka kapitala, saj lahko osebe, ki so neomejeno zavezane za plačilo dohodnine v zadevni državi članici, odvrne od kapitalskih naložb v družbe s sedežem v drugih državah članicah; prav tako lahko učinkuje omejevalno proti tem družbam, ker jih ovira pri pridobivanju kapitala v zadevni državi članici.

Čeprav ta davčna zakonodaja temelji na povezavi med davčno ugodnostjo in dopolnilnim davkom, ob tem, da se odbitek davka, odobren delničarju, ki je neomejeno davčno zavezan v zadevni državi članici, izračuna na podlagi davka od dohodkov pravnih oseb, ki ga je družba s sedežem v tej državi članici dolžna plačati od razdeljenega dobička, taka ureditev ni nujna za ohranitev doslednosti nacionalnega davčnega sistema. Glede na cilj odpraviti dvojno obdavčitev dobička družb, izplačanega v obliki dividend, dodelitev davčnega odbitka delničarju, ki je v zadevni državi članici neomejeno zavezan za plačilo dohodnine in ima delnice družbe s sedežem v drugi državi članici, pri čemer bi se ta odbitek davka izračunal na podlagi davka od dohodkov pravnih oseb, ki ga dolguje ta družba v zadnji državi članici, ne bi postavila pod vprašaj doslednosti nacionalnega davčnega sistema in bi pomenila manjšo omejitev za prosti pretok kapitala.

Zmanjšanja davčnih prihodkov glede dividend, ki jih izplačajo družbe s sedežem v drugih državah članicah ni mogoče šteti za nujen razlog v javnem interesu, na katerega se je mogoče sklicevati za utemeljevanje ukrepa, ki načeloma nasprotuje temeljni svoboščini.

(Glej točke 20, 23, 24, 28, 29, 30 in 31 ter izrek.)

2.        Pri izvrševanju pristojnosti iz člena 234 ES lahko Sodišče na podlagi splošnega načela pravne varnosti, ki je sestavni del pravnega reda Skupnosti, zadevnim osebam zgolj izjemoma omeji možnost sklicevanja na določbo, o kateri je Sodišče sprejelo razlago, da bi izpodbijale pravna razmerja, nastala v dobri veri. Taka omejitev se lahko dovoli le v isti sodbi, s katero se odloči o zahtevani razlagi. Nujno je namreč potreben enotni trenutek določitve časovnih učinkov zahtevane razlage, ki jo da Sodišče glede določbe prava Skupnosti. Zato načelo, da se omejitev lahko dovoli le v isti sodbi, s katero odloči o zahtevani razlagi, zagotavlja enakost obravnavanja držav članic in drugih zadevnih oseb ter izpolnjuje zahteve, ki izhajajo iz načela pravne varnosti.

(Glej točke od 34 do 37.)