Language of document : ECLI:EU:T:2015:142

Zadeva T‑251/13

Gemeente Nijmegen

proti

Evropski komisiji

„Ničnostna tožba – Državne pomoči – Pomoč, ki jo je nizozemska občina dodelila poklicnemu nogometnemu klubu – Odločba o začetku formalnega postopka preiskave iz člena 108(2) PDEU – Ukrep pomoči, ki je na dan izdaje odločbe v celoti izvršen – Dopustnost – Izpodbojni akt“

Povzetek – Sklep Splošnega sodišča (četrti senat) z dne 3. marca 2015

1.      Ničnostna tožba – Izpodbojni akti – Pojem – Akti, ki ustvarjajo zavezujoče pravne učinke – Pripravljalni ukrepi – Izključitev

(člen 263 PDEU)

2.      Ničnostna tožba – Izpodbojni akti – Akti, ki ustvarjajo zavezujoče pravne učinke – Odločba Komisije o začetku formalnega postopka preiskave o državnem ukrepu, ki se izvaja in je začasno opredeljen kot nova pomoč – Vključitev

(členi 107(1) PDEU, 108(3) PDEU in 263 PDEU)

3.      Ničnostna tožba – Izpodbojni akti – Akti, ki ustvarjajo zavezujoče pravne učinke – Odločba Komisije o začetku formalnega postopka preiskave o državnem ukrepu, ki se ne izvaja več – Izključitev

(členi 107(1) PDEU, 108(3) PDEU in 263 PDEU; Uredba Sveta št. 659/1999, člen 11(2))

1.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točki 27 in 28.)

2.      Odločba Komisije o začetku formalnega postopka preiskave glede državne pomoči je lahko izpodbojni akt, če ima lahko samostojne pravne učinke, tj. kadar ima takšna odločba dovolj neposreden in gotov pravno zavezujoč učinek na državo članico naslovnico in na prejemnika ali prejemnike koristi od zadevnega ukrepa pomoči.

Takšen primer je zlasti obveznost države članice, da prekine ukrep pomoči, ki se je začel izvajati brez prijave in se na dan sprejetja odločbe o začetku formalnega postopka preiskave še vedno izvaja. Odločba o začetku formalnega postopka preiskave glede ukrepa, ki se izvaja in ga je Komisija opredelila kot novo pomoč, namreč nujno spremeni pravno opredelitev zadevnega ukrepa in pravni položaj podjetij, ki imajo koristi od tega ukrepa, zlasti glede nadaljevanja izvajanja tega ukrepa. Ta ugotovitev ne velja le, če organi zadevne države članice ukrep, ki se izvaja, obravnavajo kot obstoječo pomoč, ampak tudi, če ti organi menijo, da zadevni ukrep ni državna pomoč.

(Glej točki od 29 do 31.)

3.      Odločbe Komisije o začetku formalnega postopka preiskave glede ukrepa pomoči, ki je v celoti izveden, ni mogoče opredeliti kot izpodbojni akt v smislu člena 263 PDEU. Drugače kakor odločba o začetku formalnega postopka preiskave glede ukrepa, ki se izvaja, taka odločba glede ukrepa pomoči, ki je v celoti izveden, načeloma nima samostojnih pravnih učinkov, saj nima dovolj neposrednega in gotovega zavezujočega vpliva na državo članico naslovnico in na prejemnika ali prejemnike koristi od zadevnega ukrepa. Po eni strani takega ukrepa ni mogoče prekiniti, saj je bil na dan sprejetja izpodbijane odločbe že v celoti izveden. Po drugi strani z odločbo o začetku formalnega postopka preiskave glede izvedenega ukrepa z izpodbijano odločbo, glede na njeno vsebino in obseg, zadevni državi članici ni mogoče naložiti obveznosti zagotoviti vračilo pomoči, ki je bila dodeljena. Poleg tega iz člena 11(2) Uredbe št. 659/1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES izhaja, da je Komisija pri preudarjanju o tem, ali bo zadevni državi članici odredila začasno vračilo pomoči, podvržena strogim pogojem.

Glede tega navedena odločba s tem – tudi če nacionalno sodišče, ki mu je predložen takšen zahtevek, lahko odredi vračilo zadevne pomoči ne glede na to, ali se ukrep na dan izdaje odločbe o začetku formalnega postopka preiskave izvaja ali ne – ne more pridobiti dovolj neposrednega in gotovega pravno zavezujočega učinka. Obveznost nacionalnega sodišča, da v sporu, ki se nanaša na morebitni ukrep pomoči, sprejme zaščitne ukrepe, namreč obstaja samo, kadar so izpolnjeni pogoji, ki take ukrepe upravičujejo, tj. kadar opredelitev ukrepa državne pomoči ni dvomljiva, kadar se pomoč pravkar izvršuje ali je bila izvršena in kadar niso ugotovljene nobene izjemne okoliščine, zaradi katerih bi bila zahteva po vračilu neprimerna. Ni torej absolutne in brezpogojne obveznosti, ki bi nacionalnemu sodišču nalagala samodejno upoštevanje začasne presoje Komisije.

Poleg tega se negotovost na trgu in dojemanja drugih gospodarskih subjektov v zvezi s položajem prejemnika koristi ukrepa pomoči ne morejo obravnavati kot zavezujoči pravni učinki, saj gre zgolj za dejanske posledice in ne pravne učinke, ki naj bi jih imela odločba o začetku formalnega postopka preiskave.

(Glej točke 37, 38, 40, 41, od 44 do 46 in 51.)