Language of document : ECLI:EU:T:2020:543

SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (deseti senat)

z dne 18. novembra 2020(*)

„Model Skupnosti – Postopek za ugotovitev ničnosti – Registrirani model Skupnosti za videz izdelka, ki upodablja opremo za distribucijo tekočin – Razlogi za ničnost – Nespoštovanje pogojev za varstvo – Člen 25(1)(b) Uredbe (ES) št. 6/2002 – Značilnosti izgleda izdelka, ki jih določa izključno njegova tehnična funkcija – Člen 8(1) Uredbe št. 6/2002“

V zadevi T‑574/19,

Tinnus Enterprises LLC s sedežem v Planu, Teksas (Združene države), ki jo zastopajo A. Odle, R. Palijama, odvetnika, in J. St Ville, barrister,

tožeča stranka,

proti

Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO), ki ga zastopata J. Ivanauskas in A. Folliard-Monguiral, agenta,

tožena stranka,

druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe pri EUIPO, intervenientka pred Splošnim sodiščem, je

Koopman International BV s sedežem v Amsterdamu (Nizozemska), ki jo zastopata G. van den Bergh in B. Brouwer, odvetnika,

druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe pri EUIPO je bila

Mystic Products Import & Export, SL s sedežem v Badaloni (Španija),

zaradi tožbe zoper odločbo tretjega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 12. junija 2019 (zadeva R 1002/2018-3) v zvezi s postopkom za ugotovitev ničnosti med družbama Mystic Products Import & Export in Koopman International na eni ter družbo Tinnus Enterprises na drugi strani,

SPLOŠNO SODIŠČE (deseti senat),

v sestavi A. Kornezov, predsednik, E. Buttigieg (poročevalec), sodnik, in K. Kowalik-Bańczyk, sodnica,

sodna tajnica: R. Ūkelytė, administratorka,

na podlagi tožbe, vložene v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 16. avgusta 2019,

na podlagi odgovora na tožbo, ki ga je EUIPO vložil v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 19. novembra 2019,

na podlagi odgovora na tožbo, ki ga je intervenientka v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila 11. novembra 2019,

na podlagi predodelitve zadeve novemu sodniku poročevalcu, razporejenemu v deseti senat,

na podlagi pisnih vprašanj, ki jih je Splošno sodišče naslovilo na stranke, in odgovorov teh strank na ta vprašanja, ki so bili v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vloženi 4., 9. in 10. junija 2020,

na podlagi obravnave z dne 10. julija 2020,

izreka naslednjo

Sodbo

 Dejansko stanje

1        Tožeča stranka, družba Tinnus Enterprises LLC, je imetnica modela Skupnosti, ki je bil 10. marca 2015 prijavljen pri Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) in registriran pod številko 1431 829-0001 (v nadaljevanju: izpodbijani model) na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 6/2002 z dne 12. decembra 2001 o modelih Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 27, str. 142).

2        Videz izdelka pri izpodbijanem modelu je prikazan tako:

Image not found

Image not found

Image not found

1.1

1.2

1.3

3        V skladu s členom 36(2) Uredbe št. 6/2002 je tožeča stranka v zahtevi za registracijo pojasnila, da se videz izdelka pri izpodbijanem modelu uporablja za izdelek „oprema za distribucijo tekočin“, ki spada v razred 23.01 v smislu Locarnskega aranžmaja z dne 8. oktobra 1968 o ustanovitvi mednarodne klasifikacije za industrijske vzorce in modele.

4        Družba Mystic Products Import & Export, SL je 7. junija 2016 na podlagi člena 25(1)(b) Uredbe št. 6/2002 v povezavi s členom 4(1) in členom 8(1) navedene uredbe vložila zahtevo za ugotovitev ničnosti izpodbijanega modela. Družba Mystic Products Import & Export je med drugim trdila, da vse značilnosti videza izdelka pri izpodbijanem modelu določa le njegova tehnična funkcija. Zato naj glede na člen 8(1) Uredbe št. 6/2002 navedeni videz ne bi mogel biti upravičen do nobenega varstva.

5        Intervenientka, družba Koopman International BV, je 19. aprila 2017 prav tako vložila zahtevo za ugotovitev ničnosti izpodbijanega modela, ki je temeljila na določbah in trditvah, ki so v bistvu enake tistim, ki so navedene zgoraj v točki 4. Intervenientka je zahtevala, naj se ugotovi, da je navedeni model ničen ali vsaj da je videz izdelka pri tem modelu upravičen le do omejenega varstva.

6        EUIPO je 30. avgusta 2017 obe stranki, ki zahtevata ugotovitev ničnosti, obvestil, da bosta njuni zahtevi preučeni v okviru enotnega postopka na podlagi člena 54 Uredbe št. 6/2002.

7        Oddelek za ničnost je z odločbo z dne 30. aprila 2018 ugotovil ničnost izpodbijanega modela.

8        Tožeča stranka je 31. maja 2018 na podlagi členov od 55 do 60 Uredbe št. 6/2002 pri EUIPO vložila pritožbo za razveljavitev odločbe oddelka za ničnost.

9        Tretji odbor za pritožbe pri EUIPO je z odločbo z dne 12. junija 2019 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) potrdil ugotovitev oddelka za ničnost, da videz izdelka pri izpodbijanem modelu temelji na značilnostih izdelka – in sicer opreme za distribucijo tekočin – ki jih določa izključno tehnična funkcija tega izdelka, tako da je treba ugotoviti, da je navedeni model ničen na podlagi uporabe člena 25(1)(b) v povezavi s členom 8(1) Uredbe št. 6/2002. Pritožba tožeče stranke je bila zato zavrnjena.

 Predlogi strank

10      Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

–        izpodbijano odločbo razveljavi;

–        izpodbijano odločbo spremeni tako, da, prvič, pritožbo dopusti, drugič, zavrne zahtevi za ugotovitev ničnosti izpodbijanega modela, tretjič, strankama, ki zahtevata ugotovitev ničnosti, naloži plačilo stroškov tožeče stranke, nastalih pred odborom za pritožbe in oddelkom za ničnost, ter četrtič, podredno, zadevo vrne oddelku za ničnost v obravnavo glede na člen 4(1) Uredbe št. 6/2002;

–        naloži plačilo stroškov tožeče stranke.

11      EUIPO in intervenientka Splošnemu sodišču predlagata, naj:

–        tožbo zavrne;

–        tožeči stranki naloži plačilo stroškov.

 Pravo

12      Tožeča stranka je v utemeljitev tožbe navedla štiri tožbene razloge, ki se nanašajo na to, da je odbor za pritožbe v izpodbijani odločbi uporabil člen 8(1) Uredbe št. 6/2002.

13      Člen 8(1) Uredbe št. 6/2002 določa, da model Skupnosti ne obstaja za značilnosti izgleda izdelka, ki jih določa izključno njegova tehnična funkcija.

14      V zvezi s členom 8(1) Uredbe št. 6/2002 je v uvodni izjavi 10 navedene uredbe navedeno:

„Tehnoloških inovacij se ne sme ovirati s priznanjem varstva videza izdelka za značilnosti, ki jih narekuje zgolj tehnična funkcija. Razumljivo je, da to ne vključuje pogoja, da mora imeti videz izdelka estetsko vrednost. Podobno se vzajemnega delovanja izdelkov različnih znamk ne sme ovirati z razširitvijo varstva na obliko mehanske opreme. Zato se značilnosti videza izdelka, ki so iz teh razlogov izvzete iz varstva, ne sme upoštevati za namen ocenjevanja, ali druge značilnosti videza izdelka izpolnjujejo zahteve za varstvo.“

15      Sodišče je v sodbi z dne 8. marca 2018, DOCERAM (C‑395/16, EU:C:2018:172, točka 31), med drugim ugotovilo, da člen 8(1) Uredbe št. 6/2002 izključuje varstvo na podlagi prava modelov Skupnosti za značilnosti izgleda izdelka, kadar merila, ki ne vključujejo potrebe, da navedeni izdelek izpolnjuje svojo tehnično funkcijo, zlasti tista, ki so povezana z vizualnim vidikom, niso imela nobene vloge pri izbiri navedenih značilnosti, in to tudi, če obstajajo drugi modeli, ki omogočajo zagotovitev te iste funkcije.

16      Sodišče je pojasnilo, da je treba za presojo, ali značilnosti izgleda izdelka določa izključno njegova tehnična funkcija, dokazati, da je ta funkcija edini dejavnik, ki je vplival na te značilnosti, pri čemer obstoj alternativnih modelov v zvezi s tem ni odločilen (sodba z dne 8. marca 2018, DOCERAM, C‑395/16, EU:C:2018:172, točka 32).

17      Po mnenju Sodišča je treba vprašanje, ali značilnosti izgleda izdelka spadajo na področje uporabe člena 8(1) Uredbe št. 6/2002, presojati glede na vse objektivne okoliščine, ki so upoštevne v vsakem posameznem primeru. To presojo je treba opraviti med drugim ob upoštevanju videza izdelka pri zadevnem modelu, objektivnih okoliščin, iz katerih so razvidni razlogi, iz katerih so bile značilnosti izgleda zadevnega izdelka izbrane, podatkov v zvezi z njegovo uporabo ali tudi obstoja alternativnih modelov z enakimi tehničnimi funkcijami, če so te okoliščine, podatki ali obstoj podprti z zanesljivimi dokazi (sodba z dne 8. marca 2018, DOCERAM, C‑395/16, EU:C:2018:172, točki 36 in 37).

18      Tožbene razloge, ki jih navaja tožeča stranka, je treba presojati ob upoštevanju teh elementov.

 Prvi tožbeni razlog: odbor za pritožbe v izpodbijani odločbi ni sprejel strukturiranega in sistematičnega pristopa

19      Tožeča stranka trdi, da bi moral odbor za pritožbe glede na sodbo z dne 8. marca 2018, DOCERAM (C‑395/16, EU:C:2018:172), da bi ugotovil, ali je bil izpodbijani model veljavno registriran, uporabiti sistematičen in strukturiran pristop, s katerim bi moral, prvič, določiti tehnično funkcijo izdelka, za katerega je bila odobrena registracija izpodbijanega modela, drugič, opredeliti značilnosti izgleda izdelka, ki jih določa izključno njegova tehnična funkcija, tretjič, raziskati, ali vsako od navedenih značilnosti dejansko določa tehnična funkcija navedenega izdelka, in četrtič, videz izdelka pri izpodbijanem modelu presoditi glede na merili novosti in individualne narave, ki se zahtevata na podlagi členov od 4 do 6 Uredbe št. 6/2002, s čimer bi izključil značilnosti izgleda, ki jih določa izključno tehnična funkcija izdelka.

20      Po mnenju tožeče stranke pa analiza odbora za pritožbe v izpodbijani odločbi ni imela take strukture. Po mnenju tožeče stranke odbor za pritožbe ni začel analize z določitvijo tehnične funkcije zadevnega izdelka. Poleg tega naj bi odbor za pritožbe opredelil štiri elemente, ki sestavljajo zadevni izdelek, in sicer nastavek, cevke, balone in vezi, s katerimi so baloni pritrjeni na cevke, namesto da bi opredelil in preučil značilnosti izgleda zadevnega izdelka, ter naj bi tudi napačno preučil tehnično funkcijo zgoraj navedenih štirih elementov izdelka, namesto da bi preučil tehnično funkcijo samega izdelka. Tako je po mnenju tožeče stranke odbor za pritožbe s tem, da je v točki 37 izpodbijane odločbe v bistvu ugotovil, da nobena od značilnosti videza izdelka pri izpodbijanem modelu ni bila izbrana zgolj zaradi izboljšanja izgleda izdelka, uporabil drugačno pravno merilo od tistega, ki se zahteva s členom 8(1) Uredbe št. 6/2002, in je zato to merilo napačno.

21      Poleg tega tožeča stranka trdi, da odbor za pritožbe zaradi svoje nestrukturirane analize ni vsebinsko preučil pričanja oblikovalca videza izdelka pri izpodbijanem modelu. Prav tako naj odbor za pritožbe ne bi pravilno uporabil druge, tretje in četrte faze analize, predstavljene zgoraj v točki 19.

22      EUIPO in intervenientka trditve tožeče stranke prerekata.

23      Iz besedila člena 8(1) Uredbe št. 6/2002, uvodne izjave 10 navedene uredbe in sodbe z dne 8. marca 2018, DOCERAM (C‑395/16, EU:C:2018:172), izhaja, da presoja modela Skupnosti glede na prej omenjeni člen zajema te faze: na prvem mestu je treba določiti tehnično funkcijo navedenega izdelka, na drugem mestu je treba analizirati značilnosti izgleda navedenega izdelka v smislu člena 8(1) Uredbe št. 6/2002 in na tretjem mestu je treba glede na vse upoštevne objektivne okoliščine preučiti, ali značilnosti določa izključno tehnična funkcija zadevnega izdelka, povedano drugače, ali je potreba po izpolnjevanju te tehnične funkcije edini dejavnik, na podlagi katerega je oblikovalec izbral te značilnosti, druga merila, zlasti tista, povezana z vizualnim vidikom navedenega izdelka, pa niso imela nobene vloge pri izbiri teh značilnosti izgleda (glej v tem smislu sodbo z dne 8. marca 2018, DOCERAM, C‑395/16, EU:C:2018:172, točki 26 in 31). Glede na uvodno izjavo 10 Uredbe št. 6/2002 se pri presoji, ali druge značilnosti videza izdelka pri navedenem modelu izpolnjujejo pogoje za varstvo, zlasti glede na merila „novosti“ in „individualne narave“ iz člena 4(1) Uredbe št. 6/2002, ne smejo upoštevati izključno funkcionalne značilnosti videza izdelka pri zadevnem modelu.

24      Iz člena 8(1) Uredbe št. 6/2002 in uvodne izjave 10 navedene uredbe je razvidno, da če se ugotovi, da vsaj ene od značilnosti izgleda zadevnega izdelka ne določa izključno tehnična funkcija navedenega izdelka, zadevni model ostane veljaven in zagotavlja varstvo te značilnosti.

25      Kot je razvidno tudi iz člena 8(1) Uredbe št. 6/2002 in uvodne izjave 10 navedene uredbe ter kot pravilno poudarja EUIPO, če vse značilnosti izgleda zadevnega izdelka določa izključno njegova tehnična funkcija, pa zadevni model ne bo veljaven, razen če se izkaže, da je bila razporeditev navedenih značilnosti določena na podlagi meril, ki ne izhajajo izključno iz potrebe po izpolnjevanju tehnične funkcije zadevnega izdelka, s čimer ta razporeditev daje celoten vizualni vtis, ki presega zgolj tehnično funkcijo. V zvezi s tem je treba opozoriti, da je izgled v okviru sistematike Uredbe št. 6/2002 za model bistvenega pomena (glej sodbo z dne 8. marca 2018, DOCERAM, C‑395/16, EU:C:2018:172, točka 25 in navedena sodna praksa) in je zato mogoče posebno razporeditev značilnosti izbrati za druge namene, kot je potreba po tehnični funkciji, zlasti za okrasne namene in, splošneje, za izboljšanje vizualnega vidika videza izdelka.

26      Kot je EUIPO pravilno pojasnil, zadevni model – v primeru zgoraj navedene posebne razporeditve – ostane veljaven in zagotavlja varstvo le tej posebni razporeditvi, in ne izključno funkcionalnim značilnostim izgleda izdelka, na katere se nanaša ta razporeditev.

27      Iz točk od 23 do 26 zgoraj izhaja, da je opredelitev faz analize, zahtevanih v členu 8(1) Uredbe št. 6/2002, ki je predstavljena zgoraj v točki 19 in jo je navedla tožeča stranka, v bistvu pravilna. Preučiti je torej treba, ali je odbor za pritožbe v izpodbijani odločbi te faze pravilno uporabil.

28      V zvezi s prvo fazo analize je odbor za pritožbe v točki 23 izpodbijane odločbe navedel, da je treba najprej določiti tehnično funkcijo izdelka, ki vsebuje videz izdelka od izpodbijanega modela. Odbor za pritožbe je upošteval dejstvo, da je tožeča stranka, imetnica navedenega modela, ta izdelek v prijavi, na podlagi katere je bil izpodbijani model registriran, opisala kot „opremo za distribucijo tekočin“ (točka 23 izpodbijane odločbe). Odbor za pritožbe je ugotovil, da je navedeni izdelek namenjen zabavi otrok, saj olajša organizacijo spopada z vodnimi baloni (točka 33 izpodbijane odločbe), in pojasnil, da je tehnična funkcija tega izdelka ta, da se določeno število napihljivih balonov napolni istočasno (točka 34 izpodbijane odločbe). Iz navedenega izhaja, da je prva faza analize, navedena zgoraj v točki 23, v izpodbijani odločbi prisotna.

29      V zvezi z drugo fazo analize je treba ugotoviti, da je odbor za pritožbe v točki 34 izpodbijane odločbe jasno opredelil in analiziral značilnosti izgleda zadevnega izdelka tako: prvič, nastavek z odprtino in določenim številom lukenj, drugič, določeno število cevk, pritrjenih na nastavek, tretjič, določeno število napihljivih balonov, pritrjenih na koncu cevk, in četrtič, določeno število vezi, s katerimi so baloni pritrjeni na cevke. Iz tega sledi, da je tudi druga faza analize, navedena zgoraj v točki 23, v izpodbijani odločbi prisotna.

30      Odbor za pritožbe je v točkah od 33 do 36 izpodbijane odločbe opravil tretjo fazo analize tako, da je preučil, ali vsako od značilnosti izgleda izdelka določa izključno njegova tehnična funkcija. Natančneje, odbor za pritožbe je v točki 34 izpodbijane odločbe za preučitev funkcij štirih opredeljenih značilnosti upošteval to predstavitev izdelka tožeče stranke in imetnice izpodbijanega modela, imenovanega „Bunch O Balloons“, na spletu:

„[N]astavek za vrtno cev s 37 vnaprej pritrjenimi baloni, ki se samodejno zavežejo, ko so napolnjeni z vodo. […] Nenapolnjeni baloni so nameščeni na 37 slamic. Okoli vratu vsakega balona je majhna elastika, s katero je balon trdno pritrjen na slamico. Slamice so povezane z enotnim nastavkom, ki se za polnjenje lahko priključi na vrtno cev. Ta sistem omogoča, da se vsi baloni napolnijo z vodo istočasno. Ko so baloni napolnjeni, preprosto prekinite dotok vode in jih nežno stresite, da jih osvobodite in vključite v svojo zalogo.“

31      Poleg tega je odbor za pritožbe v točkah 35 in 36 izpodbijane odločbe ter v odgovor na trditve tožeče stranke, ki so se nanašale na pričanje oblikovalca videza izdelka pri izpodbijanem modelu, ugotovil, da je vizualni vidik pripomočka posledica njegove tehnične funkcije in da je treba, čeprav sicer načeloma obstajajo alternativni modeli glede velikosti, oblike in razporeditve značilnosti izgleda zadevnega izdelka, v obravnavani zadevi vseeno upoštevati dejstvo, da značilnosti in način zasnove teh značilnosti zagotavljajo tehnične učinke, ki omogočajo, da izdelek brezhibno deluje. Poleg tega je odbor za pritožbe v točki 28 izpodbijane odločbe ugotovil in potrdil analizo oddelka za ničnost v zvezi s preučitvijo izpodbijanega modela v celoti. Iz točk 28, 35 in 36 izpodbijane odločbe je tako razvidno, da je odbor za pritožbe preučil vprašanje, ali razporeditev posameznih značilnosti izgleda zadevnega izdelka ustvarja vizualni vtis celote, iz katerega je mogoče sklepati, da te razporeditve ne narekujejo izključno merila v zvezi s potrebo, da navedeni izdelek izpolnjuje tehnično funkcijo.

32      Odbor za pritožbe je tako v točkah 37 in 38 izpodbijane odločbe v bistvu ugotovil, da vse značilnosti izgleda zadevnega izdelka določa izključno njegova tehnična funkcija, v točki 39 izpodbijane odločbe pa, da je treba ugotoviti, da je izpodbijani model zato ničen.

33      Iz točk od 30 do 32 zgoraj izhaja, da je tretja faza analize, navedena zgoraj v točki 23, v izpodbijani odločbi prisotna.

34      Glede četrte faze analize, ki jo je opredelila tožeča stranka in je predstavljena zgoraj v točki 19, je treba ugotoviti, da ker je odbor za pritožbe menil, da vse značilnosti izgleda zadevnega izdelka določa njegova tehnična funkcija, in je zato ugotovil, da je izpodbijani model ničen na podlagi člena 25(1)(b) Uredbe št. 6/2002 v povezavi s členom 8(1) navedene uredbe, ni bilo treba preučiti novosti in individualne narave videza izdelka pri zgoraj navedenem modelu.

35      Glede na zgoraj navedene preudarke je treba ugotoviti, da je odbor za pritožbe opravil vse faze, potrebne za preizkus uporabe člena 8(1) Uredbe št. 6/2002. Vprašanje utemeljenosti presoje odbora za pritožbe se nanaša na ločeno vprašanje in bo obravnavano v okviru preučitve drugih tožbenih razlogov, ki jih je navedla tožeča stranka.

36      Glede očitka tožeče stranke, da odbor za pritožbe ni vsebinsko preučil pričanja oblikovalca videza izdelka pri izpodbijanem modelu, je treba navesti, da je navedeno pričanje predstavljeno v točki 14 izpodbijane odločbe. Odbor za pritožbe je v točki 35 izpodbijane odločbe vsebinsko odgovoril na trditve tožeče stranke, ki temeljijo na navedenem pričanju. Natančneje, odbor za pritožbe je v zgoraj navedeni točki 35 odgovoril na trditev, da se izpodbijani model nanaša na izdelek, namenjen prodaji potrošnikom, na trditev, da obstaja več načinov za dosego enakega tehničnega učinka, kot je tisti, ki je prikazan na izpodbijanem modelu, in več drugih možnih različic navedenega modela, ter na trditev, da ima izpodbijani model „preprost, jasen in eleganten“ izgled. Odbor za pritožbe je te trditve zavrnil in navedel, da te trditve ne spreminjajo dejstva, da vizualni vidik pripomočka dejansko izhaja iz njegove tehnične funkcije, in da v skladu s sodbo z dne 8. marca 2018, DOCERAM (C‑395/16, EU:C:2018:172), zgolj dejstvo, da obstaja alternativni model, ne pomeni, da je bil izgled izdelka določen z drugimi merili, in ne tehničnimi merili. Odbor za pritožbe je to analizo podrobneje razvil v točki 36 izpodbijane odločbe.

37      Iz tega sledi, da je treba očitek tožeče stranke, da odbor za pritožbe ni vsebinsko preučil pričanja oblikovalca videza izdelka pri izpodbijanem modelu, zavrniti.

38      Glede na zgoraj navedene preudarke je treba prvi tožbeni razlog zavrniti.

 Drugi tožbeni razlog: odbor za pritožbe ni analiziral značilnosti izgleda zadevnega izdelka in njegove tehnične funkcije ter je uporabil napačen prag za uporabo člena 8(1) Uredbe št. 6/2002

39      Tožeča stranka odboru za pritožbe očita, prvič, da je analiziral tehnične značilnosti zadevnega izdelka oziroma njegove sestavne dele, namesto da bi analiziral značilnosti njegovega izgleda (prvi očitek), in drugič, da je analiziral funkcije navedenih tehničnih značilnosti oziroma navedenih elementov, namesto da bi analiziral tehnično funkcijo izdelka (drugi očitek). Po mnenju tožeče stranke iz teh napak izhaja, da je odbor za pritožbe sprejel drugačno in manj zahtevno predhodno merilo od tistega, ki se zahteva s členom 8(1) Uredbe št. 6/2002 in kot je razloženo v sodbi z dne 8. marca 2018, DOCERAM (C‑395/16, EU:C:2018:172), in sicer ali vsako od značilnosti izgleda izdelka določa izključno njegova tehnična funkcija (tretji očitek).

40      EUIPO in intervenientka trditve tožeče stranke prerekata.

 Prvi očitek: odbor za pritožbe ni analiziral značilnosti izgleda zadevnega izdelka

41      Najprej je treba navesti, da Uredba št. 6/2002 ne vsebuje natančne opredelitve „značilnosti izgleda izdelka“. V opredelitvi videza iz člena 3(a) navedene uredbe se izraz „značilnosti“ uporablja široko in zajema vse možne vidike izgleda izdelka, zlasti značilnosti linij, obrisov, barv, oblike, teksture in/ali materialov izdelka. Kot je EUIPO pravilno navedel, je treba te značilnosti opredeliti od primera do primera, opredelitev pa je odvisna od zadevnega izdelka (glej po analogiji sodbo z dne 24. septembra 2019, Roxtec/EUIPO – Wallmax (Upodobitev črnega kvadrata, ki vsebuje sedem modrih koncentričnih krogov), T‑261/18, EU:T:2019:674, točki 51 in 55).

42      Tako se lahko opredelitev značilnosti izgleda izdelka – odvisno od primera in zlasti od zapletenosti izdelka – opravi s preprosto vizualno analizo videza izdelka ali pa je za to treba, nasprotno, opraviti temeljit preizkus, pri katerem se upoštevajo elementi, ki so koristni za presojo, kot so raziskave, izvedenska mnenja ali podatki, ki se nanašajo na pravice intelektualne lastnine, ki so bile predhodno dodeljene v povezavi z zadevnim izdelkom (glej po analogiji sodbo z dne 19. septembra 2012, Reddig/UUNT – Morleys (Ročaj za nož), T‑164/11, neobjavljena, EU:C:2010:443, točka 38 in navedena sodna praksa).

43      Odbor za pritožbe je v izpodbijani odločbi začel analizo z navedbo, da je tožeča stranka v prijavi, na podlagi katere je bil izpodbijani model registriran, izdelek, za katerega se navedeni model uporablja, opisala kot „opremo za distribucijo tekočin“ (točka 23 izpodbijane odločbe).

44      Dalje, odbor za pritožbe je v bistvu navedel, da je upošteval evropsko patentno prijavo EP 3005948 A 2, ki je bila v imenu tožeče stranke vložena 3. oktobra 2015, da bi pridobil natančnejše informacije in dokaze, ki se nanašajo na naravo zgoraj navedenega izdelka in funkcionalne značilnosti videza izdelka pri izpodbijanem modelu (točka 25 izpodbijane odločbe).

45      Odbor za pritožbe je tako v točki 34 izpodbijane odločbe značilnosti izgleda izdelka opredelil kot, prvič, nastavek z odprtino in določenim številom lukenj, drugič, določeno število cevk, pritrjenih na nastavek, tretjič, določeno število napihljivih balonov, pritrjenih na koncu cevk, in četrtič, določeno število vezi, s katerimi so baloni pritrjeni na cevke. Odbor za pritožbe je menil, da so vse te značilnosti nujne za delovanje tehnične rešitve, ki omogoča, da se določeno število napihljivih balonov napolni istočasno.

46      V skladu z analizo odbora za pritožbe štiri zgoraj omenjene značilnosti izgleda izdelka sicer ustrezajo posamičnim elementom, ki sestavljajo ta izdelek. Odbor za pritožbe je namreč v točki 33 izpodbijane odločbe navedel, da je izdelek „oprema za distribucijo tekočin“ sestavljen iz nastavka, ki ga je mogoče priključiti na pripomoček za dotok vode, kot je pipa ali vrtna cev, da voda priteče po številnih slamicah (cevkah), pritrjenih na nastavek z luknjami, in da se napihljivi baloni, ki so z elastikami pritrjeni na koncu slamic (cevk), napolnijo. Po mnenju odbora za pritožbe se lahko baloni, potem ko so dovolj napolnjeni z vodo, zaradi teže tekočine ločijo od cevk, elastike pa jih zaprejo, s čimer se v balonih tako zadrži voda, tako da se lahko ti baloni uporabljajo za spopade z vodnimi baloni.

47      Vendar okoliščina, da se značilnosti izgleda zadevnega izdelka ujemajo s posamičnimi elementi, ki ga sestavljajo, ne pomeni, da je odbor za pritožbe storil napako pri opredelitvi navedenih značilnosti. V skladu s preudarki iz točk 41 in 42 zgoraj je treba navesti, na eni strani, da je opredelitev teh značilnosti odvisna od zadevnega izdelka. V obravnavani zadevi je ob upoštevanju zapletenosti tega izdelka, ki je sestavljen iz več posamičnih elementov, logično, da se značilnosti njegovega izgleda ujemajo s temi posamičnimi elementi. Na drugi strani, odbor za pritožbe se v zvezi z metodo glede na zapletenost zadevnega izdelka upravičeno ni omejil na preprosto vizualno analizo tega izdelka, temveč je opravil poglobljen preizkus in kot značilnosti njegovega izgleda opredelil vidne elemente, ki ga sestavljajo in ki tvorijo ta izgled.

48      Na podlagi teh preudarkov je treba zavrniti očitek tožeče stranke, da odbor za pritožbe ni analiziral značilnosti izgleda zadevnega izdelka. To ugotovitev potrjuje dejstvo, da se je tožeča stranka med postopkom pred EUIPO strinjala, da so štirje posamični elementi zadevnega izdelka dejanske značilnosti njegovega izgleda.

 Drugi očitek: odbor za pritožbe ni analiziral tehnične funkcije zadevnega izdelka

49      Najprej je treba ugotoviti, da je odbor za pritožbe dejansko upošteval tehnično funkcijo zadevnega izdelka, saj je ugotovil, da je namenjen zabavi otrok, ker olajša organizacijo spopada z vodnimi baloni (točka 33 izpodbijane odločbe), in da je njegova tehnična funkcija ta, da se določeno število napihljivih balonov napolni istočasno (točka 34 izpodbijane odločbe).

50      Dalje, odbor za pritožbe je, potem ko je opredelil značilnosti izgleda zadevnega izdelka, ugotovil, da vse te značilnosti določa izključno tehnična funkcija navedenega izdelka, ki tako spada na področje uporabe člena 8(1) Uredbe št. 6/2002 (točki 38 in 39 izpodbijane odločbe).

51      Zato je treba zavrniti očitek tožeče stranke, da odbor za pritožbe ni analiziral tehnične funkcije zadevnega izdelka.

52      Odbor za pritožbe je, da je prišel do sklepa iz točke 50 zgoraj, v točkah 33 in 34 izpodbijane odločbe sicer analiziral tudi tehnično funkcijo vsake od štirih značilnosti izgleda zadevnega izdelka, in sicer nastavka, cevk, balonov in vezi, in prispevek vsake od njih za dosego tehnične funkcije navedenega izdelka, to je, da se določeno število napihljivih balonov, ki jih je mogoče uporabiti v spopadu z vodnimi baloni, napolni istočasno. Na primer, kot je navedeno zgoraj v točki 30, se je odbor za pritožbe v točki 34 izpodbijane odločbe skliceval na funkcije teh značilnosti, kot jih je tožeča stranka predstavila na spletu.

53      Ta pristop odbora za pritožbe ni napačen.

54      Kadar se namreč zadevni model uporabi za zapleten izdelek, kot je zadevni izdelek v obravnavani zadevi, katerega značilnosti izgleda se ujemajo s posamičnimi elementi, ki ga sestavljajo, odgovor na vprašanje, ali navedene značilnosti „določa izključno tehnična funkcija izdelka“ v smislu člena 8(1) Uredbe št. 6/2002, zahteva, da se predhodno preuči tehnična funkcija vsake od teh značilnosti ter da se preuči vzročna zveza med tehnično funkcijo vsake od teh značilnosti in tehnično funkcijo zadevnega izdelka. Če vzročne zveze med tehnično funkcijo značilnosti in tehnično funkcijo izdelka ni, torej kadar ta značilnost ne prispeva k tehnični funkciji izdelka, ni mogoče trditi, da to značilnost „izključno določa“ tehnična funkcija izdelka. Če pa taka vzročna zveza obstaja, je na podlagi nje mogoče sklepati, da značilnost izgleda izdelka „izključno določa“ tehnična funkcija navedenega izdelka, če merila, ki ne vključujejo potrebe, da navedeni izdelek izpolnjuje tehnično funkcijo, zlasti tista, ki so povezana z vizualnim vidikom, niso imela nobene vloge pri izbiri teh značilnosti v smislu sodbe z dne 8. marca 2018, DOCERAM (C‑395/16, EU:C:2018:172, točka 31).

55      Za ponazoritev zgoraj navedenih preudarkov se je primerno sklicevati na primer nastavka, vidnega na izpodbijanem modelu. V skladu s predhodno analizo je nastavek značilnost izgleda zapletenega izdelka, ki se obravnava v tej zadevi, in tudi posamičen element – z drugimi besedami, sestavni del – navedenega izdelka. Funkcija tega nastavka je, da se zadevni izdelek poveže z vodnim virom, na primer s pipo. Tako je jasno, da tudi če ima nastavek, obravnavan ločeno, funkcijo, drugačno od zadevnega izdelka, saj se ta uporablja za to, da se več balonov napolni istočasno, vseeno prispeva k tehnični funkciji zadevnega izdelka. Na podlagi te vzročne zveze je mogoče ugotoviti, da navedeni nastavek „izključno določa“ tehnična funkcija zadevnega izdelka, če merila, ki ne vključujejo potrebe, da navedeni izdelek izpolnjuje svojo tehnično funkcijo, zlasti tista, ki so povezana z vizualnim vidikom, niso imela nobene vloge pri izbiri nastavka.

56      Iz tega sledi, kot pravilno navaja EUIPO, da dejstvo, da ima zadevni izdelek več značilnosti, od katerih ima vsaka od njih drugačno funkcijo, ne izključuje uporabe člena 8(1) Uredbe št. 6/2002. Ta določba ne zahteva, da se značilnosti izgleda nanašajo na en sam tehnični učinek. Značilnosti lahko povzročijo več tehničnih učinkov, če prispevajo k doseganju tehničnega učinka, ki mu je izdelek namenjen.

57      Kot navaja EUIPO, če se taka razlaga člena 8(1) Uredbe št. 6/2002 ne bi sprejela, bi to pomenilo, da se ta določba ne bi uporabila za nekatere izključno funkcionalne značilnosti zgolj zato, ker neposredno ne izpolnjujejo funkcije zadevnega izdelka. Prav tako bi bila uporaba te določbe izključena za modele, ki se nanašajo na en sam del izdelka ali element izdelka, saj naj bi ti le redko opravljali funkcijo izdelka kot takega. Tak položaj ni v skladu s ciljem, ki ga uresničuje zgoraj navedena določba.

58      Glede na zgoraj navedene preudarke je treba zavrniti očitek tožeče stranke v zvezi z metodo analize, ki jo je uporabil odbor za pritožbe za ugotovitev, da vse značilnosti izgleda zadevnega izdelka določa izključno njegova tehnična funkcija.

 Tretji očitek: merilo za uporabo člena 8(1) Uredbe št. 6/2002, ki ga je odbor za pritožbe uporabil v izpodbijani odločbi

59      Tožeča stranka odboru za pritožbe očita, da je uporabil merilo za uporabo člena 8(1) Uredbe št. 6/2002, ki je manj zahtevno od merila iz te določbe, v skladu s katerim mora značilnosti izgleda izdelka „določiti izključno njegova tehnična funkcija“. Tožeča stranka v utemeljitev svojega očitka navaja te trditve odbora za pritožbe: trditev v točki 34 izpodbijane odločbe, da so „vse te značilnosti nujne […] za delovanje tehnične rešitve“; trditev v točki 35 izpodbijane odločbe, da je „vizualni vidik pripomočka […] dejansko posledica njegove tehnične funkcije“; trditev v točki 36 izpodbijane odločbe, da je „vendar […] treba v obravnavani zadevi upoštevati tudi dejstvo, da značilnosti in način, po katerem so zasnovane, prav tako zagotavljajo tehnične učinke, ki izdelku omogočajo, da brezhibno deluje“; trditve v točki 37 izpodbijane odločbe, da so bile „[v]se bistvene značilnosti videza izdelka pri izpodbijanem [modelu] […] izbrane za zasnovo izdelka, ki izpolnjuje svojo funkcijo“, in da „[n]obena od teh značilnosti ni bila izbrana samo z namenom izboljšanja izgleda izdelka“.

60      Ugotoviti pa je treba, da se zgoraj navedeni izrazi, ki jih je uporabil odbor za pritožbe v izpodbijani odločbi, sicer ne ujemajo vedno z izrazi iz člena 8(1) Uredbe št. 6/2002. Vendar terminologija, ki jo tožeča stranka graja, glede na sobesedilo iz te odločbe in v povezavi z njeno sistematiko sama po sebi ne dokazuje, da je odbor za pritožbe ta člen uporabil napačno. Odbor za pritožbe je namreč ob sklicevanju na zgoraj navedeno določbo v točki 38 izpodbijane odločbe nedvoumno ugotovil, da vse značilnosti izgleda zadevnega izdelka izpolnjujejo izključno njegovo tehnično funkcijo.

61      Iz tega sledi, da je treba ta očitek tožeče stranke in zato drugi tožbeni razlog v celoti zavrniti.

 Tretji tožbeni razlog: napaka odbora za pritožbe pri analizi drugih modelov Skupnosti, ki jih ima tožeča stranka, in njene evropske patentne prijave

62      Tožeča stranka odboru za pritožbe očita, da ni podvomil o analizi oddelka za ničnost, v skladu s katero je zgolj na podlagi dejstva, da je imetnica več modelov Skupnosti, ki se uporabljajo za izdelek „oprema za distribucijo tekočin“ in ki so vizualno različni, mogoče sklepati, da vse značilnosti izgleda zadevnega izdelka določa izključno njegova tehnična funkcija.

63      Tožeča stranka odboru za pritožbe očita tudi, da je menil, da te značilnosti, ker je tožeča stranka vložila patentno prijavo za isti izdelek, za katerega se uporablja izpodbijani model in ki vsebuje podroben opis značilnosti izgleda tega izdelka, določa izključno njegova tehnična funkcija. Po mnenju tožeče stranke je ta patentna prijava lahko le vir informacij o razlogih, ki so narekovali izbiro značilnosti izgleda zadevnega izdelka, in ne more pomeniti bližnjice, na podlagi katere se je mogoče ogniti strukturirani analizi, ki se zahteva s sodbo z dne 8. marca 2018, DOCERAM (C‑395/16, EU:C:2018:172), in je opisana v okviru prvega tožbenega razloga.

64      EUIPO in intervenientka utemeljenost očitkov tožeče stranke prerekata.

65      Navesti je treba, da je Sodišče v sodbi z dne 8. marca 2018, DOCERAM (C‑395/16, EU:C:2018:172, točka 32), pojasnilo, da obstoj alternativnih modelov ni odločilen za vprašanje, ali je tehnična funkcija zadevnega izdelka edini dejavnik, ki je vplival na značilnosti njegovega izgleda.

66      Prav tako je treba spomniti, da je Sodišče v sodbi z dne 8. marca 2018, DOCERAM (C‑395/16, EU:C:2018:172, točki 36 in 37), menilo, da je obstoj alternativnih modelov z enakimi tehničnimi funkcijami upoštevna objektivna okoliščina, ki jo je treba upoštevati pri presoji vprašanja, ali značilnosti izgleda zadevnega izdelka določa izključno njegova tehnična funkcija (glej točko 17 zgoraj).

67      Očitka tožeče stranke je treba presojati ob upoštevanju teh pojasnil.

 Očitek glede obstoja drugih modelov Skupnosti, ki jih ima tožeča stranka

68      Pri presoji očitka tožeče stranke, da je imetnica drugih modelov, ki se uporabljajo za izdelek „oprema za distribucijo tekočin“, se je primerno najprej sklicevati na odločbo oddelka za ničnost.

69      Oddelek za ničnost je navedel, da čeprav se zadevni postopek nanaša na veljavnost izpodbijanega modela, je treba glede na sodbo z dne 8. marca 2018, DOCERAM (C‑395/16, EU:C:2018:172), upoštevati druge modele Skupnosti, ki jih ima tožeča stranka in ki so bili skupaj z izpodbijanim modelom predmet združene zahteve za registracijo (stran 8 odločbe oddelka za ničnost).

70      Oddelek za ničnost je navedel, da vsaj štirje modeli med tistimi, na katere se nanaša združena prijava tožeče stranke, prikazujejo možne alternative za dosego iste tehnične rešitve in puščajo malo prostora za druge alternative. Oddelek za ničnost je menil, da so različne namestitve prikazanih cevk in balonov le različni načini, ki omogočajo, da se veliko balonov napolni z vodo istočasno in da tožeča stranka s tem, da pridobi registracijo teh oblik, konkurentom pušča le malo možnosti za dosego enakega rezultata (stran 9 odločbe oddelka za ničnost).

71      Tako je oddelek za ničnost ob sklicevanju na nujnost upoštevanja objektivnih okoliščin, ki so upoštevne za uporabo člena 8(1) Uredbe št. 6/2002, menil, da je lahko taka objektivna okoliščina v obravnavani zadevi to, da so vse alternativne oblike, predstavljene v obravnavani zadevi, varovane z registracijo kot model Skupnosti, kot velja za izpodbijani model, in jih torej ni mogoče šteti za alternative, ki so na voljo konkurentom (stran 9 odločbe oddelka za ničnost). Prav tako je treba navesti, kot je razvidno iz odločbe oddelka za ničnost, da se oddelek za ničnost pri ugotovitvi, da se člen 8(1) Uredbe št. 6/2002 uporablja, ni omejil na ta preudarek, temveč je upošteval tudi druge dejavnike, zlasti patentno prijavo tožeče stranke in naravo zadevnega izdelka, ki naj bi bil namenjen enotni in enkratni uporabi (strani 9 in 10 odločbe oddelka za ničnost).

72      Iz tega sledi, da je oddelek za ničnost obstoj drugih modelov Skupnosti, ki jih ima tožeča stranka, upošteval kot enega od dejavnikov pri presoji, ali značilnosti izgleda zadevnega izdelka v obravnavani zadevi določa izključno njegova tehnična funkcija v smislu člena 8(1) Uredbe št. 6/2002.

73      Ta pristop oddelka za ničnost je potrdil odbor za pritožbe. Odbor za pritožbe je v točki 29 izpodbijane odločbe ugotovil, da je oddelek za ničnost popolnoma upravičeno upošteval druge modele Skupnosti tožeče stranke, ker je treba v skladu s sodbo z dne 8. marca 2018, DOCERAM (C‑395/16, EU:C:2018:172), upoštevati vse objektivne okoliščine obravnavanega primera, ena od teh okoliščin pa so informacije, ki jih je mogoče razbrati iz drugih registracij tožeče stranke, ki se nanašajo na isti izdelek.

74      Kot je ugotovljeno spodaj v točki 81, je odbor za pritožbe upošteval tudi druge „upoštevne objektivne okoliščine“ v smislu sodbe z dne 8. marca 2018, DOCERAM (C‑395/16, EU:C:2018:172), in ugotovil, da vse značilnosti izgleda zadevnega izdelka določa izključno njegova tehnična funkcija.

75      Iz navedenega izhaja, da prvi očitek tožeče stranke temelji na napačnem razumevanju izpodbijane odločbe, ker se odbor za pritožbe pri ugotovitvi, da se člen 8(1) Uredbe št. 6/2002 uporablja, ni oprl zgolj na obstoj drugih modelov Skupnosti tožeče stranke. Na podlagi tega je treba prvi očitek zavrniti.

 Očitek v zvezi z evropsko patentno prijavo tožeče stranke

76      Iz izpodbijane odločbe je razvidno, da je odbor za pritožbe evropsko patentno prijavo tožeče stranke uporabil kot pomemben vir informacij za presojo izpodbijanega modela glede na člen 8(1) Uredbe št. 6/2002.

77      Tako je odbor za pritožbe v bistvu ugotovil, da se patentna prijava nanaša na popolnoma enak izdelek, kot je ta, za katerega se uporablja izpodbijani model (glej točke od 30 do 32 izpodbijane odločbe).

78      Odbor za pritožbe je uporabil informacije iz patentne prijave, da bi določil sestavne dele izdelka, za katerega se uporablja izpodbijani model, in njegov namen, in sicer razvedrilo otrok, saj olajša organizacijo spopada z vodnimi baloni (točka 33 izpodbijane odločbe).

79      Odbor za pritožbe je uporabil tudi informacije iz patentne prijave za določitev tehnične funkcije štirih značilnosti izgleda zadevnega izdelka, in sicer nastavka, cevk, balonov in vezi, ter za vzpostavitev vzročne zveze med tehnično funkcijo teh štirih značilnosti in tehnično funkcijo zadevnega izdelka. Odbor za pritožbe je ugotovil, da so zgoraj navedene značilnosti podrobneje opisane v patentni prijavi in da se ta instrumenta (izpodbijani model in prijavljeni patent) nanašata na isti izdelek (točka 34 izpodbijane odločbe).

80      Poleg tega je odbor za pritožbe v točki 35 izpodbijane odločbe navedel, da potrjuje analizo oddelka za ničnost, ki je temeljila na patentni prijavi tožeče stranke. Natančneje, oddelek za ničnost je ugotovil, da izgled izdelka, za katerega se uporablja izpodbijani model, ni izboljšan glede na strog primer izvedbe, predstavljen v patentni prijavi, in da je ta primer skoraj enak izpodbijanemu modelu (stran 11 odločbe oddelka za ničnost).

81      Poleg tega je treba navesti, da se odbor za pritožbe pri ugotovitvi, da značilnosti izgleda zadevnega izdelka določa izključno njegova tehnična funkcija, ni oprl le na patentno prijavo tožeče stranke. Odbor za pritožbe je upošteval tudi druge „upoštevne objektivne okoliščine“ v smislu sodbe z dne 8. marca 2018, DOCERAM (C‑395/16, EU:C:2018:172), in sicer videz izdelka pri izpodbijanem modelu (točka 35 izpodbijane odločbe), naravo in uporabo zadevnega izdelka (točka 33 izpodbijane odločbe), objektivne podatke, iz katerih so razvidni razlogi za izbiro značilnosti izgleda zadevnega izdelka, in sicer funkcijo navedenih značilnosti (točka 34 izpodbijane odločbe), in druge modele tožeče stranke (točka 29 izpodbijane odločbe).

82      Iz zgornjih preudarkov izhaja, da se odbor za pritožbe ni oprl le na patentno prijavo tožeče stranke, kot to trdi tožeča stranka (točka 63 zgoraj). Iz tega izhaja tudi, da analiza odbora za pritožbe ni pomenila „bližnjice“ analize, zahtevane s sodbo z dne 8. marca 2018, DOCERAM (C‑395/16, EU:C:2018:172).

83      Zato je treba drugi očitek tožeče stranke in zato tretji tožbeni razlog v celoti zavrniti.

 Četrti tožbeni razlog: napake pri presoji odbora za pritožbe

84      Tožeča stranka na eni strani trdi, da štirih značilnosti izgleda zadevnega izdelka, ki jih je opredelil odbor za pritožbe, ne določa izključno tehnična funkcija navedenega izdelka, in na drugi strani, da te štiri značilnosti ne pomenijo vseh značilnosti izgleda zadevnega izdelka. Iz tega naj bi izhajalo, da izpodbijani model ne bi smel biti razglašen za ničen na podlagi člena 8(1) Uredbe št. 6/2002, ne da bi bila opravljena analiza na podlagi členov od 4 do 6 navedene uredbe.

85      Tožeča stranka s sklicevanjem na točko 35 izpodbijane odločbe kot značilnosti izgleda zadevnega izdelka, ki jih ne določa izključno njegova tehnična funkcija, opredeljuje ti značilnosti: „preprost in jasen izgled“ izpodbijanega modela, ki naj bi bil zaradi izbire dolžine palic glede na dolžino balonov enak ali podoben „cvetu z njegovim steblom“, in „razmerje [navedenega] videza izdelka kot celote, [katerega] širina [naj bi bila] približno 18-krat večja od širine, zaradi česar naj bi bil tako [navedeni] videz urejen in eleganten ter privlačen za uporabnika“. Po mnenju tožeče stranke nobene od teh značilnosti ne določa izključno tehnična funkcija izdelka.

86      Tožeča stranka se v utemeljitev svojih trditev sklicuje na pričanje oblikovalca videza izdelka pri izpodbijanem modelu, ki ga je predložila v postopku pred odborom za pritožbe.

87      V zgoraj navedenem pričanju naj bi oblikovalec videza izdelka pri izpodbijanem modelu pojasnil, da obstajajo drugi načini kot tisti, ki je prikazan z izpodbijanim modelom, s katerimi naj bi se dosegla enaka tehnična funkcija. Na primer, „cevke bi bilo mogoče pritrditi v ravni črti po dolžini cevi ali razporediti v spiralo okoli dolžine cevi ali pa radialno iz osrednje točke“ (točka 6 pričanja).

88      V istem smislu bi se lahko po mnenju oblikovalca različni vidiki videza izdelka pri izpodbijanem modelu razlikovali, kot so oblika nastavka, število, razmik in dolžina cevk ter kombinacija več cevk z različnimi dolžinami (točka 7 pričanja).

89      Oblikovalec je zatrdil, da je videz izdelka pri izpodbijanem modelu bolj estetski od katerega koli videza izdelka, ki ima tehnično funkcijo na enega od alternativnih načinov, naštetih v točki 6 njegovega pričanja, saj je podolgovate oblike in je njegova dolžina približno štirikrat večja od njegove širine. Izgled izdelka pri izpodbijanem modelu naj bi bil zato preprost, čist in eleganten (točka 8 pričanja). Oblikovalec je trdil, da je izbiro razporeditve vidikov, navedenih v točki 7 njegovega pričanja, narekovalo to, da je ta razporeditev ena od možnih razporeditev, ki videzu izdelka pri izpodbijanem modelu omogočajo, da ima podaljšano obliko, zaradi česar je preprost, čist in eleganten (točka 9 pričanja).

90      Oblikovalec se je skliceval tudi na tržni uspeh zadevnega izdelka (z trgovskim imenom „Bunch O Balloons“) in na dobljene nagrade, ki so temeljile na merilih, ki so vključevala stopnjo privlačnosti za potrošnike zaradi dizajna izdelka (točki 10 in 11 pričanja).

91      Tožeča stranka navaja tudi trditve v utemeljitev individualne narave videza izdelka pri izpodbijanem modelu in izpodbija uporabo člena 8(2) Uredbe št. 6/2002 v obravnavani zadevi.

92      EUIPO in intervenientka trditve tožeče stranke prerekata.

93      Na prvem mestu je treba navesti, da tožeča stranka ne navaja nobene utemeljitve v podporo svoji trditvi, da štirih značilnosti izgleda zadevnega izdelka, ki jih je odbor za pritožbe opredelil v točki 34 izpodbijane odločbe, in sicer nastavek z odprtino in določenim številom lukenj, določeno število cevk, pritrjenih na nastavek, določeno število napihljivih balonov, pritrjenih na koncu cevk, in določeno število vezi, s katerimi so baloni pritrjeni na cevke, ne določa izključno tehnična funkcija tega izdelka. To trditev je zato treba zavrniti.

94      Na drugem mestu je treba navesti, da se tožeča stranka v svojih trditvah v bistvu sklicuje na razporeditev značilnosti izgleda zadevnega izdelka in celotni vtis videza izdelka pri izpodbijanem modelu, ki naj bi bil „preprost in jasen“ ter podoben „cvetu z njegovim steblom“. Oblikovalec videza izdelka pri izpodbijanem modelu se je v svojem pričanju skliceval tudi na posebno razporeditev značilnosti izgleda, ki naj bi jo narekovali estetski razlogi, in na celotni vtis videza izdelka pri navedenem modelu.

95      V zvezi s tem je treba spomniti, da je treba za ugotovitev, ali zadevne značilnosti izgleda izdelka spadajo na področje uporabe člena 8(1) Uredbe št. 6/2002, upoštevati vse objektivne okoliščine, ki so upoštevne za vsak posamezen primer, in da je treba tako presojo opraviti med drugim ob upoštevanju videza izdelka pri zadevnem modelu, objektivnih okoliščin, iz katerih so razvidni razlogi, iz katerih so bile značilnosti izgleda zadevnega izdelka izbrane, podatkov v zvezi z njegovo uporabo ali tudi obstoja alternativnih modelov z enakimi tehničnimi funkcijami, če so te okoliščine, podatki ali obstoj podprti z zanesljivimi dokazi (sodba z dne 8. marca 2018, DOCERAM, C‑395/16, EU:C:2018:172, točki 36 in 37).

96      V obravnavani zadevi je treba ugotoviti, da je odbor za pritožbe, ki je potrdil odločbo oddelka za ničnost, pri presoji izpodbijanega modela glede na člen 8(1) Uredbe št. 6/2002 upošteval objektivne okoliščine, podprte z zanesljivimi dokazi, na katere se sklicujeta stranki, ki zahtevata ugotovitev ničnosti. Odbor za pritožbe je med drugim upošteval patentno prijavo tožeče stranke in ugotovil, da se ta prijava nanaša na popolnoma enak izdelek kot izpodbijani model (točka 32 izpodbijane odločbe). Ta patentna prijava je namreč odboru za pritožbe pomagala pri analizi izdelka, za katerega se uporablja izpodbijani model, in pri ugotovitvi, da štirje posamični elementi, ki sestavljajo izdelek in prispevajo k njegovi tehnični funkciji, ustrezajo značilnostim njegovega izgleda (točki 33 in 34 izpodbijane odločbe). Tako je odbor za pritožbe pravilno ugotovil, da se videz izdelka pri izpodbijanem modelu ne razlikuje od prej prijavljenega patenta (točka 34 izpodbijane odločbe) in da vsi posamični elementi, ki sestavljajo vizualni izgled zadevnega izdelka, izpolnjujejo tehnično funkcijo (točka 35 izpodbijane odločbe).

97      Odbor za pritožbe je potrdil tudi ugotovitev oddelka za ničnost, ki izhaja iz preučitve videza izdelka pri izpodbijanem modelu kot celote, in sicer da ni bilo dokazano, da so na postopek zasnove videza izdelka pri izpodbijanem modelu vplivala merila v zvezi z vizualnim vidikom (točka 28 izpodbijane odločbe). Odbor za pritožbe je tako potrdil presojo oddelka za ničnost, da ni vidno nobeno izboljšanje izgleda izdelka, varovanega z izpodbijanim modelom, v primerjavi s strogo izvedbo, predstavljeno v patentni prijavi.

98      S trditvami tožeče stranke se ne izpodbije zgoraj navedena presoja odbora za pritožbe. Trditvi tožeče stranke v zvezi s „preprostim in jasnim“ izgledom pri izpodbijanem modelu in njegovo podobnostjo „cvetu z njegovim steblom“ (glej točko 85 zgoraj) namreč na primer nasprotuje – kot izhaja iz upravnega spisa pri EUIPO – avtor članka „Bunch O Balloons will revolutionize water fights“ (Bunch O Balloons bo korenito spremenil spopade z vodnimi baloni), ki je izgled zadevnega izdelka opisal kot „izpraznjene grozdne jagode“. Vizualni vtis izdelka, ki ga je navedla tožeča stranka, se tako zdi samovoljen ali vsaj preveč negotov in ni podprt z objektivnimi podatki.

99      Zato je treba potrditi ugotovitev odbora za pritožbe iz točke 35 izpodbijane odločbe, da trditev tožeče stranke, predstavljena v točki 85 zgoraj, v ničemer ne spremeni dejstva, da vizualni vidik pripomočka določa izključno njegova tehnična funkcija.

100    Na tretjem mestu, glede pričanja oblikovalca videza izdelka pri izpodbijanem modelu, na katero se sklicuje tožeča stranka, je treba najprej navesti, da ima to pričanje omejeno dokazno moč, ker predstavlja osebno in subjektivno mnenje navedenega oblikovalca in ker ima ta oblikovalec kot predsednik in lastnik tožeče stranke osebni interes za veljavnost izpodbijanega modela. Iz tega sledi, da to pričanje, ker se sklicuje na „preprost, čist in eleganten“ izgled pri izpodbijanem modelu in ker ni podprto z nobenim drugim dokazom, ki bi izhajal iz zanesljivih in nepristranskih virov, Splošnega sodišča ne prepriča o tem, da so bili pri oblikovanju videza izdelka pri izpodbijanem modelu upoštevani estetski razlogi.

101    Dalje, navesti je treba, da je oblikovalec v bistvu pričal, da je mogoče zasnovati alternativne modele glede na velikost, obliko in razmerja njihovih značilnosti, ki izpolnjujejo enako tehnično funkcijo kot zadevni izdelek. V zvezi s tem pa je treba – tako kot je to storil odbor za pritožbe (glej točki 35 in 36 izpodbijane odločbe) – opozoriti, da po mnenju Sodišča obstoj alternativnih modelov ni odločilen za vprašanje, ali je tehnična funkcija zadevnega izdelka edini dejavnik, ki je vplival na značilnosti njegovega izgleda (sodba z dne 8. marca 2018, DOCERAM, C‑395/16, EU:C:2018:172, točka 32). V obravnavani zadevi Splošno sodišče ob upoštevanju objektivnih elementov, ki jih je odbor za pritožbe upošteval pri ugotovitvi, da se člen 8(1) Uredbe št. 6/2002 uporablja, meni, da trditve oblikovalca videza izdelka pri izpodbijanem modelu ne zadostujejo za ovrženje te ugotovitve odbora za pritožbe.

102    Poleg tega je treba zavrniti tudi trditve oblikovalca videza izdelka pri izpodbijanem modelu v zvezi s tržnim uspehom izdelka, za katerega se uporablja navedeni model, in dobljenimi nagradami. Tržni uspeh zgoraj navedenega izdelka ne pomeni, da so bila merila, ki niso izključno povezana z nujnostjo izpolnjevanja njegove tehnične funkcije, upoštevana pri zasnovi videza izdelka pri izpodbijanem modelu. Glede trditve, ki se nanaša na dobljene nagrade, je iz spisa razvidno, da se merila, na podlagi katerih so bile te nagrade podeljene, niso nanašala le na dizajn zadevnih izdelkov, iz spisa pa ni razvidno, da je zadevni izdelek prejel nagrado zaradi svojega dizajna. Iz tega sledi, da zgoraj navedena utemeljitev ne podpira trditve tožeče stranke.

103    Na četrtem mestu je treba zavrniti trditve tožeče stranke v zvezi z individualno naravo videza izdelka pri izpodbijanem modelu in uporabo člena 8(2) Uredbe št. 6/2002 v obravnavani zadevi (glej točko 91 zgoraj), ker odbor za pritožbe ni odločil o teh vidikih spora in je odločil le na podlagi člena 8(1) Uredbe št. 6/2002. Zato Splošno sodišče ni pristojno za odločanje o teh vidikih niti v okviru tožbe za razveljavitev niti v okviru predloga za spremembo (glej v tem smislu in po analogiji sodbo z dne 5. julija 2011, Edwin/UUNT, C‑263/09 P, EU:C:2011:452, točki 71 in 72).

104    Glede na zgoraj navedene preudarke je treba četrti tožbeni razlog in zato tožbo v celoti zavrniti.

 Stroški

105    V skladu s členom 134(1) Poslovnika Splošnega sodišča se neuspeli stranki na predlog naloži plačilo stroškov. Ker tožeča stranka ni uspela, se ji v skladu s predlogoma EUIPO in intervenientke naloži plačilo njunih stroškov.

Iz teh razlogov je

SPLOŠNO SODIŠČE (deseti senat)

razsodilo:

1.      Tožba se zavrne.

2.      Družba Tinnus Enterprises LLC nosi svoje stroške ter stroške Urada Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) in družbe Koopman International BV.

Kornezov

Buttigieg

Kowalik-Bańczyk

Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 18. novembra 2020.

Podpisi


*      Jezik postopka: angleščina.