Tožba, vložena 6. septembra 2013 – Navarra de Servicios y Tecnologías proti Komisiji

(Zadeva T-487/13)

Jezik postopka: španščina

Stranki

Tožeča stranka: Navarra de Servicios y Tecnologías (Pamplona, Španija) (zastopnik: A. Andérez González, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlog

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo v delu, v katerem se nanaša na tožečo stranko, razglasi za nično ter naj plačilo stroškov naloži toženi stranki.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev svoje tožbe navaja štiri tožbene razloge.

S prvim tožbenim razlogom se zatrjuje kršitev člena 107(1) PDEU.

V zvezi s tem se zatrjuje

neobstoj državne pomoči, ker v obravnavani zadevi s prenosom državnih sredstev ni šlo za državno intervencijo, ker ni šlo za prednost v korist subjektov, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, niti ni šlo za izkrivljanje konkurence ali ogrožanje trgovine med državami članicami.

Z drugim tožbenim razlogom se zatrjuje kršitev člena 106(2) PDEU in Protokola o sistemu javne radiotelevizije v državah članicah, priloženega Amsterdamski pogodbi z dne 2. oktobra 1997.

V zvezi s tem se zatrjuje, da

je oblika storitev splošnega gospodarskega pomena – glede katerih imajo z vidika njihove sestave, organizacije in financiranja države članice možnost samostojnega urejanja – zakonita;

tožeča stranka ni imela konkurenčno ugodnejšega položaja; in

so v obravnavani zadevi spoštovana merila iz sodbe Altmark, ker obstajata jasna opredelitev in izrecna podlaga za obveznosti javne storitve in ker je bila opravljena podrobna in objektivna ekonomska ocena, ki ne presega stroškov za izpolnitev obveznosti javne storitve.

S tretjim tožbenim razlogom se zatrjuje kršitev člena 107(3)(c) PDEU, saj v obravnavani zadevi obstaja cilj v skupnem interesu, za uresničitev katerega je sporni ukrep ustrezen in sorazmeren ter ne povzroča nepotrebnih izkrivljanj na trgu.

S četrtim tožbenim razlogom se zatrjujeta zloraba pooblastil med predmetom izpodbijane odločbe in dejanskim ciljem, ki mu slednja sledi, ter očitna nesorazmernost med zastavljenim teoretičnim ciljem in posledicami njegove uporabe, ki so v nasprotju s splošnimi interesi in so v korist trgovinskim in gospodarskim interesom posameznega oziroma posameznih gospodarskih subjektov.