Tožba, vložena 2. decembra 2011 - ATMvision proti Komisiji

(Zadeva T-627/11)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: ATMvision AG (Salem, Nemčija) (zastopniki: A. Cordewener, F. Kutt in C. Jehke, odvetniki)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga:

Sklep tožene stranke z dne 26. januarja 2011 v postopku o državni pomoči C 7/2010 (ex CP 250/2009 in NN 5/2010), Shema za prenos davčnih izgub v primeru prestrukturiranja podjetij v težavah ("Sanierungsklausel)" naj v celoti razglasi za ničnega;

podredno, zgoraj navedeni sklep naj razglasi za ničnega vsaj v delu, v katerem ni v korist podjetij, ki so v enakem položaju kot tožeča stranka, na podlagi načela varstva legitimnih pričakovanj določene nobene izjeme od obveznosti zagotovitve vračila, določene v členih 4 in 5, oziroma ni določene nobene prehodne ureditve za taka podjetja;

toženi stranki naj se naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja predvsem:

-    Tožena stranka naj bi v izpodbijanem sklepu nepravilno ugotovila, da gre pri shemi za prenos davčnih izgub v primeru prestrukturiranja podjetij v težavah iz člena 8c(1a) nemškega zakona o davku od dohodka pravnih oseb (Körperschaftsteuergesetz (KStG)) šlo za protipravno pomoč v skladu s členom 107(1) PDEU. Tožeča stranka v zvezi s tem med drugim navaja, da tožena stranka napačno izhaja iz tega, da je ureditev iz člena 8c(1a) KStG selektivna in da pomeni neupravičeno izjemo od načela iz člena 8c(1) KStG, v skladu s katerim davčnih izgub družbe v primeru lastniške spremembe pod določenimi pogoji ni mogoče prenesti. Tožeča stranka meni, da je tožena stranka ureditev iz člena 8c(1) KStG neupravičeno štela za nacionalni referenčni sistem, ki je merodajen za preiskavo državne pomoči.

-    Merodajen referenčni sistem naj bi bila možnost odštetja izgub v večih davčnih letih, ki je načeloma dana v nemškem pravu in ki naj bi izhajala iz tako imenovanega objektivnega neto načela. Tožeča stranka meni, da je ta referenčni sistem s shemo za prenos davčnih izgub v primeru prestrukturiranja podjetij v težavah le potrjen. Poleg tega naj člen 8c(1) KStG tudi zato ne bi mogel biti merodajen nacionalni referenčni sistem, ker naj bi ker naj bi bil glede na določbe nemškega temeljnega zakona (Grundgesetz) protiustaven.

-    Pri ureditvi iz člena 8c(1a) KStG naj bi poleg tega šlo za tako imenovani splošni ukrep, ki lahko potencialno koristi vsem gospodarskim subjektom z izgubami in s katerim se ne daje prednosti nobeni omejeni kategoriji tržnih udeležencev. Tožeča stranka tako meni, da shema za prenos davčnih izgub v primeru prestrukturiranja podjetij v težavah ni selektivna.

-    Shema za prenos davčnih izgub v primeru prestrukturiranja podjetij v težavah iz člena 8c(1a) KStG naj bi bila upravičena tudi z naravo in notranjo strukturo nemškega davčnega sistema, ker naj bi ta določba omejevala učinke omejitve odbitja izgub iz člena 8c(1) KStG. Tožeča stranka v zvezi s tem navaja, da gre pri členu 8c KStG v prvotni različici za preširoko ureditev preprečevanja zlorab in naj bi poznejša (in za nazaj učinkujoča) dopolnitev te določbe s členom 8c(1a) KStG le zmanjšala čezmernost člena 8c(1) KStG in bi naj tako vzpostavila veljavnost splošnega odštetja izgub v večih davčnih letih kot merodajnega referenčnega sistema.

-    Končno tožeča stranka trdi, da uživa varstvo legitimnih pričakovanj, ker negativna odločba tožene stranke ni bila predvidljiva, prav tako pa tožena stranka ni grajala podobno oblikovane predhodne določbe člena 8(4) KStG v prejšnji različici in primerljivih ureditev v drugih državah članicah.

____________