Zadeva T-369/08

European Wire Rope Importers Association (EWRIA) in drugi

proti

Evropski komisiji

„Dumping – Uvoz železnih in jeklenih vrvi in kablov s poreklom iz Kitajske, Indije, Južne Afrike, Ukrajine in Rusije – Zavrnitev delnega vmesnega pregleda uvedene protidumpinške dajatve“

Povzetek sodbe

1.      Ničnostna tožba – Izpodbojni akti – Pojem – Akti, ki ustvarjajo zavezujoče pravne učinke – Dopis Komisije o zavrnitvi delnega vmesnega pregleda protidumpinške dajatve

(člen 230 ES; Uredba Sveta št. 384/96, člen 11(3) in (6))

2.      Postopek – Vloga, s katero se postopek začne – Zahteve obličnosti

(Poslovnik Splošnega sodišča, člen 44(1)(c))

3.      Skupna trgovinska politika – Zaščita pred dumpingom – Postopek delnega vmesnega pregleda protidumpinške dajatve

(Uredba Sveta št. 384/96, člen 11(3))

4.      Skupna trgovinska politika – Zaščita pred dumpingom – Postopek delnega vmesnega pregleda protidumpinške dajatve

(Uredba Sveta št. 384/96, člena 11(3) in 21(1))

5.      Skupna trgovinska politika – Zaščita pred dumpingom – Odgovor Komisije na prošnje za tehnična mnenja, ki ni odločba – Kršitev načela zaupanja v pravo – Neobstoj

(Uredba Sveta št. 384/96)

1.      Pri ugotavljanju, ali je dopis Komisije, s katerim ta odgovarja na prošnjo za delni vmesni pregled v skladu s členom 11(3) Uredbe št. 384/96 o zaščiti proti dumpinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti, odločba v smislu člena 230 ES, je treba preveriti, ali je ob upoštevanju vsebine akta, namena Komisije in okoliščin, v katerih je bil izdan, Komisija s tem aktom zavzela dokončno stališče v zvezi z zahtevkom za pregled.

Kadar dopis Komisije – s katerim ta tožečo stranko obvešča, da na temelju podatkov, ki jih je predložil, ni mogoče skleniti, da je treba začeti postopek delnega vmesnega pregleda – sledi dopisu tožeče stranke, s katerim ta Komisijo obvesti, da ne namerava dopolniti zahtevka za pregled, ker naj bi vseboval dovolj dokazov, je očitno, da je bila v zvezi z navedeno prošnjo sprejeta odločba.

V nasprotju s položajem, v katerem se Komisija po posvetovanju s Svetovalnim odborom v skladu s členom 11(6) osnovne uredbe odloči, da bo začela vmesni pregled, namreč zavrnitev takega pregleda zaradi nezadostnih dokazov ni predhodni ali pripravljalni ukrep, ker mu ne sledi noben drug akt, zoper katerega bi bilo mogoče vložiti ničnostno tožbo.

V zvezi s tem ni upoštevno, da bi tožeča stranka Komisiji lahko predložila še dodatne podatke, na podlagi katerih bi morda morala ponovno preučiti svoje stališče. Predložitev teh podatkov ne vpliva na dejstvo, da je prvi zahtevek za pregled preučitve že zavrnjen. Poleg tega narave te odločbe ne more ovreči preprosta okoliščina, da naj bi bila to le presoja služb Komisije, in ne same Komisije, saj ta odločba povzroča zavezujoče pravne učinke, ki lahko vplivajo na interese tožeče stranke, in je izpodbojni akt v skladu s členom 230 ES.

(Glej točke od 34 do 38, 40, 42 in 43.)

2.      Iz člena 44(1)(c) Poslovnika Splošnega sodišča izhaja, da je treba v vsaki tožbi navesti predmet postopka in kratek povzetek tožbenih razlogov. Ta podatek mora biti dovolj jasen in natančen, da omogoči toženi stranki pripravo obrambe in Splošnemu sodišču, da odloči o tožbi, glede na okoliščine primera, brez drugih podatkov v utemeljitev. Za zagotovitev pravne varnosti in ustreznega poteka sodnih postopkov, morajo, da je tožba dopustna, bistveni elementi glede dejstev in prava, na katerih ta temelji, izhajati vsaj na kratko, vendar dosledno in razumljivo, iz besedila same tožbene vloge.

Čeprav je besedilo tožbe glede posebnih vprašanj lahko podprto in dopolnjeno s sklicevanjem na odlomke iz dokumentov, ki so ji priloženi, pa splošno sklicevanje na druga pisanja ne more nadomestiti pomanjkanja bistvenih elementov pravne utemeljitve, ki morajo biti zajeti v tožbi. Poleg tega ni dolžnost Splošnega sodišča, da v prilogah išče in prepoznava dokaze in trditve, ki bi jih lahko štelo za utemeljitev tožbe, saj imajo priloge zgolj dokazno in dokumentarno funkcijo. V tožbi mora biti torej pojasnjena vsebina tožbenega razloga, na katerem temelji tožba, tako da samo z njegovo abstraktno navedbo zahteve iz Poslovnika niso izpolnjene.

(Glej točki 48 in 49.)

3.      Institucije imajo na področju ukrepov trgovinske zaščite široko diskrecijsko pravico zaradi zapletenosti gospodarskih, političnih in pravnih razmer, ki jih morajo preučevati. Enako velja za zapletene tehnične presoje institucij Unije.

Komisija ima torej široko diskrecijsko pravico pri ugotavljanju, ali je treba nadaljevati izvajanje protidumpinških ukrepov v okviru člena 11(3) Uredbe št. 384/96 o zaščiti proti dumpinškem uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti, in ali zahtevek za vmesni pregled vsebuje zadostne dokaze, ki potrjujejo, da je tak pregled nujen.

Na tem področju nadzor, ki ga sodišče Unije izvaja nad presojo institucij, obsega le preverjanje, ali so bila spoštovana postopkovna pravila, ali je bilo pravilno ugotovljeno dejansko stanje, na katerem temelji izpodbijana odločba, in ali je podana očitna napaka pri presoji tega dejanskega stanja ali zloraba pooblastil.

V zvezi s spremembo okoliščin, ki upravičuje, da se neki proizvod v okviru presoje, ki jo Komisija v skladu s členom 11(3) Uredbe št. 384/96 opravi v zvezi s prošnjo za delni vmesni pregled uvedene protidumpinške dajatve, izključi iz opredelitve zadevnega proizvoda, navedena uredba ne določa, kako mora biti opredeljen izdelek ali program izdelkov, ki so lahko predmet dumpinške preiskave, in ne zahteva, da se opravi natančna razvrstitev. To diskrecijsko pravico je treba na podlagi vseh upoštevnih dejstev uveljavljati za vsak posamezen primer posebej. Za opredelitev zadevnega izdelka institucije lahko upoštevajo več dejavnikov, kot so fizične, tehnične in kemične lastnosti proizvodov, njihova uporaba, njihova medsebojna zamenljivost, kako jih dojemajo potrošniki, prodajne poti, postopek proizvodnje, stroški proizvodnje in kakovost. V vsakem primeru, čeprav se opredelitev zadevnega izdelka lahko ujema z razvrstitvijo, ki je določena v skupnem standardu, opredelitev izdelka, na katerega se nanašajo protidumpinški ukrepi, ne more biti odvisna od take razvrstitve.

Posledično mora trditev, da je Komisija storila očitno napako v presoji, ker ni začela vmesnega pregleda, temeljiti na argumentih, ki dokazujejo, da je Komisija, ko je presojala, ali naj začne pregled, zagrešila napako pri presoji dejavnikov, za katere je menila, da so upoštevni, ali da bi morala upoštevati druge, bolj upoštevne dejavnike, zaradi katerih bi bilo treba v okviru pregleda ta proizvod izključiti iz opredelitve zadevnega proizvoda.

(Glej točke od 77 do 79, od 81 do 83, 87 in 93.)

4.      Iz člena 21(1), drugi in tretji stavek, Uredbe št. 384/96 o zaščiti proti dumpinškem uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti, izhaja, da imajo institucije možnost, da določenih protidumpinških ukrepov ne uporabijo, čeprav so izpolnjeni pogoji za uvedbo protidumpinške dajatve, to so dumping, škoda in vzročna zveza, če menijo, da uporaba takih ukrepov ni v interesu Skupnosti. Vendar je v primeru postopnega izginjanja proizvodnje izdelkov, za katere veljajo protidumpinški ukrepi, presoja interesa Skupnosti odvisna od ugotovitve, ali je treba še naprej izvajati zadevne protidumpinške ukrepe, v okviru vmesnega pregleda na podlagi člena 11(3) navedene uredbe.

(Glej točko 107.)

5.      Na načelo varstva legitimnega pričakovanja se lahko sklicuje vsak posameznik v položaju, v katerem je jasno, da mu je uprava Unije s tem, da mu je dala natančna, brezpogojna in skladna zagotovila, ki izhajajo iz pooblaščenih in zanesljivih virov, vzbudila utemeljena pričakovanja. Vendar morajo biti ta zagotovila v skladu z veljavnimi določbami in pravili, saj obljube, ki ne bi upoštevale teh določb, ne morejo ustvariti legitimnega pričakovanja pri zainteresirani osebi.

V okviru presoje, ki jo Komisija v skladu z Uredbo št. 384/96 o zaščiti proti dumpinškem uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti, opravi v zvezi s prošnjo za delni vmesni pregled protidumpinške dajatve, predhodni odgovor Komisije na prošnje za tehnična mnenja ne more pomeniti natančnega, brezpogojnega in skladnega zagotovila, da se bo začel vmesni pregled. Tak odgovor ni njena uradna ali neuradna odločba, saj se spis lahko preuči le na podlagi dejanskih argumentov in dokazov, ki bi jih vseboval uradno vloženi zahtevek, zato nikakor ne more vzbuditi legitimnega pričakovanja, da se bo začel vmesni pregled. To, da je Komisija sporočila nekatere podatke, ali, da je bila zainteresirana za ponovno opredelitev področja uporabe zadevnih protidumpinških ukrepov, ali bi argumente prosilca pri predhodnih stikih označila za obetavne, namreč ne more pomeniti natančnih, brezpogojnih in skladnih zagotovil, da se bo začel vmesni pregled.

(Glej točke 139 in od 141 do 143.)