Tožba, vložena 6. oktobra 2008 - Mitteldeutsche Flughafen in Flughafen Leipzig/Halle proti Komisiji

(Zadeva T-455/08)

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Tožeči stranki: Mitteldeutsche Flughafen AG (Leipzig, Nemčija), Flughafen Leipzig/Halle GmbH (Leipzig, Nemčija) (zastopnik: M. Núñez-Müller, odvetnik)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožečih strank

V skladu s členom 231, prvi odstavek, ES naj se člen 1 Odločbe Komisije z dne 23. julija 2008 (K (2008) 3512 konč.) razglasi za ničnega, če Komisija ugotovi, da:

a) gre pri ukrepih za dovajanje kapitala, zagotovljenih s strani Nemčije za gradnjo nove vzletne in pristajalne steze na letališču Leipzig/Halle, za državno pomoč v smislu člena 87(1) ES; in

b) ta "državna pomoč" znaša 350 milijonov eur;

v skladu s členom 87(2) Pogodbe Komisiji naloži plačilo stroškov postopka, vključno s stroški tožečih strank.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeči stranki izpodbijata ugotovitve v prvem delu člena 1 Odločbe Komisije K(2008) 3512, veljavna od 23.julija 2008 (C 48/2006, ex N 227/2006) o ukrepih Nemčije v korist DHL in letališča Leipzig/halle, da dovajanje kapitala, zagotovljeno letališču Leipzig/Halle s strani Nemčije, predstavlja državno pomoč letališču in da znesek te pomoči znaša 350 milijonov eur.

Tožeči stranki v utemeljitev svoje tožbe uveljavljata te tožbene razloge:

Na prvem mestu tožeči stranki navajata, da predpisi o državnih pomočeh niso uporabni, saj letališče, če je gre za gradnjo regionalne infrastrukture letališča, ni podjetje v smislu teh predpisov.

Drugič, letališče Leipzig/halle je državno eno namensko podjetje ("single purpose vehicle"), ki ustreza organizacijski obliki zasebnega prava, in ki zato, če so mu za izpolnitev njegovih nalog dana na voljo potrebna sredstva s strani države, kot je znano ne pride v upoštev kot prejemnik pomoči.

Tretjič, izpodbijana odločba je sama v sebi protislovna, saj letališče Leipzig/Halle obravnava hkrati kot prejemnika pomoči in kot dajalca pomoči.

Četrtič, uporaba smernic¹, objavljenih leta 2005, za dejansko stanje pred objavo, krši prepoved retroaktivne uporabe pravnih predpisov, načelo pravne varnosti, zaščito zaupanja in načelo enakosti. Po mnenju tožečih strank so bile uporabne izključno smernice Komisije iz leta 1994².

Poleg tega navajata, da nove smernice kršijo primarno pravo Skupnosti, saj so upravljavci zato, ker letališče nima lastnosti podjetja, dejansko netočni in protislovni. Smernice iz leta 2005 postavitev letališč podrejajo pravu državnih pomoči, medtem ko je bila ta dejavnost v prejšnjih smernicah iz leta 1994 izrecno izvzeta iz uporabe prava državnih pomoči. Zaradi diametralno nasprote vsebine starih in novih smernic kot tudi zaradi neodprave ureditve iz leta 1994, ni jasno, katera pravna presoja je zaželena pri financiranju infrastruktur letališč.

Tožeči stranki, šestič, navajata, da je Komisija kršila postopek, saj za dovajanje kapitala, ki ga je sama opredelila kot državno pomoč, ni uporabila predpisov Uredbe (ES) št. 659/1999³ o obstoječih pomočeh.

Sedmič, smernice iz leta 2005 spodkopavajo tudi delitev pristojnosti med državami članicami in Komisijo, saj Komisija svoje prisotjnosti razteguje proti v Pogodbi ES določenim okvirom, preko razširjene razlage značilnosti dejanskega stanja "podjetja" v členu 87(1) ES in preko te razširjene razlage tudi postopke, ki so v pristojnosti notranjega prava, podreja nadzoru organov Skupnosti.

Končno, je izpodbijana odločba sama v sebi protislovna in krši tudi dolžnost utemeljitve v skladu s členom 253 ES.

____________

¹ - Sporočilo Komisije - Skupnostne smernice za financiranje letališč in za zagotavljanje državnih pomoči za začetek poslovanja za letalska podjetja na regionalnih letališčih, UL 2005, C 312, str. 1.

² - Sporočilo Komisije - Uporaba členov 92 in 93 Pogodbe ES ter člena 61 EWG dogovora o državnih pomočeh v zračnem prometu, UL 1994, C 350, str. 7.

³ - Uredba Sveta (ES) 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (UL L 83, 27.3.1999, str. 1).