Tožba, vložena 5. marca 2010 - Acron proti Svetu

(Zadeva T-118/10)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Acron OAO (zastopnik: B. Evtimov, odvetnik)

Tožena stranka: Svet Evropske unije

Predloga tožeče stranke

Za nično naj se razglasi Izvedbena Uredba Sveta (EU) št. 1251/2009 z dne 18. decembra 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 1911/2006¹, in sicer v delu, ki zadeva tožečo stranko;

Svetu naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlog in bistvene trditve

Tožeča stranka v podporo svoji tožbi navaja en tožbeni razlog, razdeljen na tri dele.

Tožeča stranka trdi, da so institucije Unije kršile člen 1 in 2 temeljne uredbe, ob povezanem branju s členom 2 temeljne uredbe člen 11(9) temeljne uredbe² in da so večkrat naredile očitno napako pri presoji, zaradi česar so za tožečo stranko ugotovile umetno povečano računsko določeno normalno vrednost in tako neupravičeno ugotovile obstoj dumpinga.

Prvič, tožeča stranka izpodbija podlago za prilagoditve stroškov za plin. Natančneje, tožeča stranka trdi, da so institucije, s tem ko niso upoštevale velikega dela stroškov proizvodnje v državi izvora in/ali s tem ko so pri ugotavljanju velikega dela normalne vrednosti tožeče stranke dejansko uporabile metodologijo za države brez tržnega gospodarstva, nepravilno uporabile pravo in kršile člen 2(3) in (5) temeljne uredbe.

Drugič, tožeča stranka izpodbija metodo, uporabljeno za prilagoditev cene plina. Tožeča stranka trdi, da je Komisija po sprejetju odločitve o nadaljevanju prilagoditve cene plina kršila člen 2(5), drugi stavek, temeljne uredbe in/ali storila očitno napako pri presoji, in sicer s tem da je prilagoditev cene plina izvedla na podlagi cene plina v Skupnosti, ki velja v Waidhausu, Nemčija, da ni upoštevala kaznovanega omejevalnega sporazuma o razdelitvi trga glede ruskega plina, ki prihaja prek Waidhausa, da ni za 30 % znižala ruske izvozne dajatve za ruski plin in da je sprejela prilagoditve glede na lokalne stroške distribucije.

Tretjič, tožeča stranka izpodbija določitev stopnje dobička v okviru izračuna računsko določene normalne vrednosti. Tožeča stranka trdi, da stopnja dobička, ki so ga določile institucije in ki je bil dodan proizvodnim stroškom za oblikovanje računsko določene normalne vrednosti tožeče stranke, krši člen 2(3) in 2(6)(c) temeljne uredbe in je očitno neutemeljena ter posledica očitne napake pri presoji. Poleg tega tako določena stopnja dobička krši člen 11(9) temeljne uredbe, saj občutno odstopa od dobička in metode za računsko določeno normalno vrednost, uporabljene v začetni preiskavi, ki je pripeljala do sporne dajatve.

____________

¹ - Izvedbena Uredba Sveta (EU) št. 1251/2009 z dne 18. decembra 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 1911/2006 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz raztopin sečnine in amonijevega nitrata s poreklom, med drugim, iz Rusije (UL 2009, L 338, str. 5).

² - Uredba Sveta (ES) št. 384/96 z dne 22. decembra 1995 o zaščiti proti dumpinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (UL 1996, L 56, str. 1).