Zadeva T‑162/10

Niki Luftfahrt GmbH

proti

Evropski komisiji

„Konkurenca – Koncentracije – Zračni promet – Odločba o razglasitvi koncentracije za združljivo s skupnim trgom – Presoja učinkov koncentracije na konkurenco – Zaveze“

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (osmi senat) z dne 13. maja 2015

1.      Koncentracije podjetij – Pregled Komisije – Ekonomske presoje – Odločanje po prostem preudarku – Sodni nadzor – Obseg – Meje

(člen 256 PDEU; Uredba Sveta št. 139/2004, člena 2 in 8)

2.      Akti institucij – Obrazložitev – Obveznost – Obseg – Odločba Komisije o razglasitvi koncentracije za združljivo s skupnim trgom

(člen 296 PDEU; Uredba Sveta št. 139/2004, člena 2(2) in 8(2))

3.      Koncentracije podjetij – Pregled Komisije – Opredelitev upoštevnega trga – Koncentracija dveh letalskih družb – Merila – Zamenljivost proizvodov – Pristop po parih mest

(člen 82 ES; Uredba Sveta št. 139/2004, člen 2; Uredba Komisije št. 802/2004, oddelek 6; Obvestilo Komisije 97/C 372/03, točke od 13 do 17, 20, 21 in 24)

4.      Koncentracije podjetij – Pregled Komisije – Opredelitev upoštevnega trga – Merila, ki se lahko razlikujejo od meril, ki se uporabljajo na področju državnih pomoči

(člena 87 ES in 88 ES; Uredba Sveta št. 139/2004, člena 2(2) in (3) in 8(2))

5.      Sodni postopek – Navajanje novih razlogov med postopkom – Pogoji – Razlog, ki temelji na okoliščinah, ki so se pojavile med postopkom

(Poslovnik Splošnega sodišča, člena 44(1) in 48(2))

6.      Koncentracije podjetij – Presoja združljivosti z notranjim trgom – Pregled Komisije – Dokazno breme, ki je na strani stranke, ki izpodbija odločbo o združljivosti koncentracije

(Uredba Sveta št. 139/2004, člena 2 in 8)

7.      Koncentracije podjetij – Presoja združljivosti z notranjim trgom – Merila – Protikonkurenčni učinki – Ustvarjanje ali krepitev prevladujočega položaja – Nemožnost razglasitve koncentracije za združljivo z notranjim trgom brez zavez strank za odpravo učinkov na konkurenco

(člen 82 ES; Uredba Sveta št. 139/2004, člena 2 in 8)

8.      Promet – Zračni promet – Dostop prevoznikov Unije do pravic za zračni promet znotraj Unije in na mednarodni ravni – Pogoji – Obveznost držav članic, da zagotovijo razdelitev prometnih pravic med upravičenimi letalskimi prevozniki Unije na podlagi nediskriminatornega in preglednega postopka – Nujnost dvostranskega sporazuma med zadevnima državo članico in tretjo državo v primeru mednarodnih prometnih pravic

(člen 100(2) PDEU; uredbi Evropskega parlamenta in Sveta št. 847/2004 in št. 1008/2008, člen 15)

9.      Koncentracije podjetij – Pregled Komisije – Sprejetje odločbe o združljivosti koncentracije z notranjim trgom brez odprtja faze II – Zahteva – Neobstoj resnih dvomov – Nujnost pridobitve zavez zadevnih podjetij – Diskrecijska pravica – Sodni nadzor, omejen na očitno napako pri presoji – Nadzor, s katerim je zajeta napaka pri presoji v primeru odprtja faze II in zavez, prevzetih med to fazo

(Uredba Sveta št. 139/2004, členi 2(2), 6 in 8(2))

10.    Koncentracije podjetij – Pregled Komisije – Zaveze zadevnih podjetij, zaradi katerih je priglašena koncentracija združljiva z notranjim trgom – Merila

(Uredba Sveta št. 139/2004, členi 2(2), 6 in 8(2))

11.    Sodni postopek – Vloga, s katero se postopek začne – Formalne zahteve – Kratek povzetek navajanih razlogov – Splošna napotitev na elemente, navedene v okviru prvega tožbenega razloga, v utemeljitev drugega – Nedopustnost

(Poslovnik Splošnega sodišča, člen 44(1)(c))

1.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točke od 85 do 87.)

2.      Komisija ne krši obveznosti obrazložitve, če pri izvrševanju svoje pristojnosti na področju nadzora koncentracij v svoji odločbi ne navede natančno razlogov za presojo določenih vidikov koncentracije, ki se ji zdijo očitno neupoštevni, nepomembni ali popolnoma drugotnega pomena za presojo koncentracije. Taka zahteva bi bila namreč težko skladna z zahtevo po hitrosti in kratkimi procesnimi roki, ki so naloženi Komisiji pri izvrševanju njene pristojnosti na področju nadzora koncentracij in ki so del posebnih okoliščin postopka nadzora koncentracij. Iz tega izhaja, da je takrat, kadar Komisija razglasi koncentracijo za združljivo s skupnim trgom na podlagi člena 8(2) Uredbe št. 139/2004 o nadzoru koncentracij podjetij, zahteva po obrazložitvi izpolnjena, če so v tej odločbi jasno navedeni razlogi, zakaj Komisija meni, da zadevna koncentracija, morda po spremembah, ki so jih uvedla zadevna podjetja, bistveno ne ovira učinkovite konkurence na skupnem trgu ali njegovem znatnem delu, zlasti kot posledica ustvarjanja ali krepitve prevladujočega položaja.

(Glej točki 99 in 100.)

3.      Da bi bilo mogoče presoditi, ali ima letalski prevoznik, ki izvaja redni prevoz potnikov, prevladujoč položaj na trgu, je treba najprej opredeliti upoštevni trg storitev prevoza, bodisi tako, da se sektor rednih letov obravnava kot ločen trg, bodisi tako, da alternativne možnosti prevoza, kot je čarterski prevoz, železniški ali cestni prevoz, in tudi redne lete na drugih progah, lahko služijo kot substituti.

Glede tega je treba uporabiti merilo, ali je mogoče redni let na določeni progi obravnavati drugače v primerjavi z možnimi alternativnimi vrstami prevoza, ker ima posebne značilnosti, zaradi katerih ga je težko zamenjati z njimi in da je njihovi konkurenci izpostavljen le v majhni meri.

Zato je Komisija v okviru nadzora koncentracij v sektorju rednega zračnega prevoza potnikov pravilno opredelila upoštevni trg tako, da je razvila pristop O&N, ki ustreza pristopu po parih mest „kraj odhoda/namembni kraj“ in ki odraža vidik povpraševanja, da potrošniki upoštevajo vse obstoječe možnosti, tudi različne vrste prevoza, da bi iz kraja odhoda prispeli v namembni kraj. V skladu s tem pristopom vsaka kombinacija kraja odhoda in namembnega kraja tvori ločen trg.

(Glej točke 135, 136, 138 in 139.)

4.      Na področju koncentracij podjetij, ki spadajo na področje uporabe konkurenčnega prava Unije, določitev upoštevnega trga ni nujno enaka opredelitvi upoštevnega trga v zvezi z odobritvijo državne pomoči, saj se ta postopka razlikujeta tako v predmetu kot v pravni podlagi, ki je v enem primeru člen 88(2), prvi pododstavek, ES, v drugem pa člen 8(2) Uredbe št. 139/2004 o nadzoru koncentracij podjetij.

Tako mora Komisija mora v okviru preizkusa državnih pomoči, ki jih je mogoče odobriti v skladu s členom 87(3)(c) ES, paziti, da zadevne pomoči ne spreminjajo trgovinskih pogojev v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi. V primeru odločbe o načrtu prestrukturiranja, ko je zadevna pomoč namenjena razdolževanju podjetja v težavah in spada v okvir načrta o prestrukturiranju, katerega cilj je ponovno zagotoviti sposobnost dolgoročnega preživetja te družbe, učinki te pomoči niso omejeni na določen trg, na katerem je prisotno podjetje, ampak zajemajo njegov splošni položaj.

V okviru nadzora koncentracij pa se mora Komisija v skladu s členom 2(2) in (3) Uredbe o združitvah prepričati, da koncentracija ne bi bistveno ovirala učinkovite konkurence na skupnem trgu ali na njegovem znatnem delu. Presoja je tako osredotočena na učinek koncentracije na konkurenčno omejitev. Zato so zaveze, katerih sprejetje ponudita priglasiteljici in ki jih Komisija v izpodbijani odločbi sprejme, namenjene odpravi težav v zvezi s konkurenco, ki jih povzroča koncentracija na trgih, na katerih sta si navedeni udeleženki pred koncentracijo konkurirali.

(Glej točke od 145 do 147.)

5.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točke 149, 150, 167, 257, od 259 do 261, 319.

6.      V okviru presoje združljivosti koncentracije z notranjim trgom mora Komisija zlasti na podlagi člena 2 Uredbe št. 139/2004 o nadzoru koncentracij podjetij preizkusiti učinke koncentracije na konkurenco na trgih, glede katerih obstaja nevarnost bistvenega oviranja učinkovite konkurence, zlasti kot posledica ustvarjanja ali krepitve prevladujočega položaja.

Čeprav analizo konkurence, ki jo opravi Komisija, delno vodijo pomisleki tretjih oseb, ki so bile zaprošene za mnenje v okviru upravnega postopka, mora ta, celo če ni nobene izrecne navedbe navedenih tretjih oseb, obstajajo pa resni indici, odkriti težave v zvezi s konkurenco, ki jih koncentracija povzroča na vseh trgih, na katere bi verjetno lahko vplivala.

Vendar je v primeru, da se Komisiji očita, da ni upoštevala morebitne težave v zvezi s konkurenco na drugih trgih kot tistih, na katere se je nanašala analiza konkurence, dolžnost tožeče stranke, da navede resne indice, ki bi očitno dokazali obstoj težave v zvezi s konkurenco, ki bi jo morala Komisija zaradi njenega vpliva preizkusiti.

Da bi tožeča stranka izpolnila to zahtevo, mora opredeliti zadevne trge, opisati konkurenčne razmere brez koncentracije in navesti, kakšni bi bili verjetni učinki koncentracije glede na konkurenčne razmere na teh trgih.

(Glej točke od 172 do 175.)

7.      Komisija mora v okviru presoje združljivosti koncentracije z notranjim trgom preučiti učinke koncentracije na konkurenco na trgih, na katerih obstaja prekrivanje dejavnosti udeleženk koncentracije. Zato, če je katera od udeleženk že pred koncentracijo imela monopol na neki letalski progi, torej na upoštevnem trgu, ta položaj že po definiciji ni vključen v analizo učinkov koncentracije na konkurenco.

To pa ni tako, če sta monopol ali prevladujoč položaj posledica koncentracije ali sta z njo okrepljena. V takem primeru Komisija, če udeleženki ne predlagata zavez, ki bodo odpravile učinek prevladujočega položaja na konkurenco, koncentracije ne sme razglasiti za združljivo z notranjim trgom.

(Glej točki 248 in 249.)

8.      Na področju zračnega prometa mora letalski prevoznik za to, da lahko leti na progi med letališči na ozemlju dveh različnih držav, pridobiti pravico za mednarodni zračni promet, torej dovoljenje za letenje na tej progi. Vsaka država imenuje letalske prevoznike s sedežem na njenem ozemlju, ki jim dovoli lete na progi med tem ozemljem in ozemljem druge države. Število dovoljenj, ki jih lahko podeli vsaka država za letenje na mednarodni zračni progi, je tradicionalno določeno z dvostranskim mednarodnim sporazumom, ki ga skleneta zadevni državi. Te prometne pravice torej pomenijo a priori pravno oviro za vstop na mednarodno zračno progo.

Te pravne ovire so bile znotraj Unije odpravljene z Uredbo št. 2408/92 o dostopu letalskih prevoznikov Skupnosti do letalskih prog znotraj Skupnosti, ki je bila nato razveljavljena z Uredbo št. 1008/2008 o skupnih pravilih za opravljanje zračnih prevozov v Skupnosti. V skladu s členom 15 Uredbe št. 1008/2008 lahko letalski prevozniki z veljavno operativno licenco, ki jim jo je izdal pristojni organ države članice, v kateri imajo sedež, izvajajo storitve letalskih prevozov v Skupnosti in države članice opravljanja teh storitev tega letalskega prevoznika ne omejujejo s kakršnimi koli dovoljenji ali pooblastili.

Nasprotno pa so prometne pravice vedno potrebne za izvajanje letov na letalski progi med ozemljem države članice Unije in ozemljem tretje države.

Glede tega velja, da lahko od „sodb odprto nebo“ in sprejetja Uredbe št. 847/2004 o pogajanjih in izvajanju sporazumov o letalskih prevozih med državami članicami in tretjimi državami dalje letalski prevozniki Unije, torej tisti, ki niso v lasti ali pod nadzorom države članice ali njenih državljanov, načeloma konkurirajo letalskim prevoznikom države članice, ki so v lasti ali pod nadzorom države članice ali njenih državljanov, za pridobitev mednarodnih prometnih pravic v okviru nediskriminatornega in preglednega postopka.

Vendar to pomeni, da dvostranski sporazum med državo članico in tretjo državo, v katerem so določeni pogoji za dodelitev prometnih pravic, vsebuje določilo, imenovano „zahteva po lastništvu in nadzoru Skupnosti“ (community ownership and control). Če država članica ni sklenila takega dvostranskega sporazuma s tretjo državo, lahko zgolj letalski prevozniki, ki so pod nadzorom ali v lasti te države članice ali njenih državljanov, pridobijo prometne pravice, prevozniki Unije pa so izključeni iz prog med to državo članico in navedeno tretjo državo.

(Glej točke od 270 do 273, 277 in od 279 do 281.)

9.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točke od 289 do 292 in od 295 do 298.)

10.    Glej besedilo odločbe.

(Glej točke 293, 294, 302, 303, od 312 do 317, 319, 327, od 344 do 348 in 353.)

11.    Glej besedilo odločbe.

(Glej točke od 356 do 358.)