Zadeva T‑540/15

Emilio De Capitani

proti

Evropskemu parlamentu

„Dostop do dokumentov – Uredba (ES) št. 1049/2001 – Dokumenti v zvezi z zakonodajnim postopkom, ki poteka – Trialogi – Razpredelnice s štirimi stolpci v zvezi s predlogom uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o agenciji Europol in razveljavitvi sklepov 2009/371/PNZ in 2005/681/PNZ – Delna zavrnitev dostopa – Ničnostna tožba – Pravni interes – Dopustnost – Člen 4(3), prvi pododstavek, Uredbe št. 1049/2001 – Izjema v zvezi z varstvom postopka odločanja – Neobstoj splošne domneve zavrnitve dostopa do razpredelnic s štirimi stolpci, sestavljenih v okviru trialogov“

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (sedmi razširjeni senat) z dne 22. marca 2018

1.      Ničnostna tožba – Fizične ali pravne osebe – Pravni interes – Tožba zoper odločbo institucije, ki je odobrila le delni dostop do dokumentov v zvezi z zakonodajnim postopkom, ki poteka – Dostop javnosti do zadevnih dokumentov, omogočen po koncu zakonodajnega postopka – Ohranitev pravnega interesa – Dopustnost – Pogoji

(Člen 266, prvi odstavek, PDEU; Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, člen 4)

2.      Institucije Evropske unije – Pravica javnosti do dostopa do dokumentov – Uredba št. 1049/2001 – Izjeme od pravice dostopa do dokumentov – Obveznost obrazložitve – Obseg

(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, uvodna izjava 11 in člen 4(3), prvi odstavek)

3.      Institucije Evropske unije – Pravica javnosti do dostopa do dokumentov – Uredba št. 1049/2001 – Izjeme od pravice dostopa do dokumentov – Varstvo postopka odločanja – Pogoji – Konkretna, dejanska in resna oslabitev navedenega postopka – Možnost institucije, da se opre na splošne domneve, ki veljajo za nekatere vrste dokumentov – Meje

(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, člen 4(3), prvi pododstavek)

4.      Institucije Evropske unije – Pravica javnosti do dostopa do dokumentov – Uredba št. 1049/2001 – Izjeme od pravice dostopa do dokumentov – Varstvo postopka odločanja – Pojem – Obseg – Posebnost zakonodajnega postopka – Načelo javnosti in preglednosti

(Člena 15(2) in 294(1) PDEU; Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, uvodna izjava 6 in člen 4(3), prvi pododstavek)

5.      Institucije Evropske unije – Pravica javnosti do dostopa do dokumentov – Uredba št. 1049/2001 – Izjeme od pravice dostopa do dokumentov – Varstvo postopka odločanja – Obseg – Zavrnitev dostopa zaradi potrebe po zaščiti postopka pred zunanjimi pritiski – Dokazno breme

(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, člen 4(3), prvi pododstavek)

6.      Institucije Evropske unije – Pravica javnosti do dostopa do dokumentov – Uredba št. 1049/2001 – Izjeme od pravice dostopa do dokumentov – Varstvo postopka odločanja – Obseg – Dokumenti v zvezi z zakonodajnim postopkom, ki poteka, sestavljeni v okviru trialoga – Zavrnitev dostopa zaradi začasnosti informacij iz teh dokumentov – Nedopustnost

(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, člen 4(3), prvi pododstavek)

7.      Institucije Evropske unije – Pravica javnosti do dostopa do dokumentov – Uredba št. 1049/2001 – Izjeme od pravice dostopa do dokumentov – Varstvo postopka odločanja – Obseg – Dokumenti v zvezi z zakonodajnim postopkom, ki poteka, sestavljeni v okviru trialoga – Zavrnitev dostopa zaradi možnosti poslabšanja lojalnega sodelovanja med institucijami – Dokazno breme

(Člen 4(3), prvi pododstavek PEU in člen 13(2) PEU; Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, člen 4(3), prvi pododstavek)

1.      Ničnostna tožba, ki jo vloži fizična ali pravna oseba, je dopustna le, če je v interesu tožeče stranke, da se razglasi ničnost izpodbijanega akta.

V zvezi s tem tožeča stranka ohrani interes za vložitev predloga za razglasitev ničnosti akta institucije Unije, da bi se lahko preprečila ponovitev domnevne nezakonitosti iz zadevnega akta v prihodnosti. Tak pravni interes pa obstaja le, če se lahko domnevna nezakonitost v prihodnosti ponovi neodvisno od okoliščin zadeve, v kateri je tožeča stranka vložila tožbo.

To je tako, kadar v zvezi s tožbo zoper odločbo o zavrnitvi dostopa do dokumentov, ki se nanašajo na zakonodajni postopek, ki poteka, zatrjevana nezakonitost temelji na razlagi ene od izjem, določenih z Uredbo št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, za katero obstaja veliko tveganje, da bi jo institucija, pri kateri je bila vložena prošnja za dostop, lahko ponovno uporabila v primeru nove prošnje, in to še toliko bolj, ker bi se lahko del obrazložitve zavrnitve dostopa, ki je bila navedena v izpodbijanem sklepu, uporabil horizontalno za vse prošnje za dostop do dela v okviru trialogov, ki potekajo.

Poleg tega, ker sta se tako začetna prošnja tožeče stranke za dostop kot potrdilna prošnja tožeče stranke izrecno nanašali na predložitev določenega števila dokumentov, ki se nanašajo na zakonodajne postopke, ki potekajo, in ker je zadevna institucija odobrila zgolj delni dostop do teh dokumentov, vlagatelju prošnje s tem, da je bil javnosti dostop do zadevnih dokumentov dan na voljo, potem ko je bil zakonodajni postopek, na katerega sta se prošnji nanašali, končan, ob upoštevanju predmeta njegovih prošenj ni bilo ugodeno v celoti, tako da ta vlagatelj ohrani interes, da predlaga razglasitev ničnosti izpodbijanega sklepa.

(Glej točke 29, 32 in 33.)

2.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točke od 59 do 62.)

3.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točke od 63 do 67.)

4.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točki 77 in 84.)

5.      Nevarnost zunanjih pritiskov je sicer lahko legitimen razlog za omejitev dostopa do dokumentov v zvezi s postopkom odločanja, vendar mora biti z gotovostjo ugotovljen obstoj takih zunanjih pritiskov in predložen dokaz, da je zaradi navedenih zunanjih pritiskov nevarnost bistvenega posega v odločitev, ki jo je treba sprejeti, razumno predvidljiva.

(Glej točko 99.)

6.      Glede prošnje za dostop do dokumentov, pripravljenih v okviru teh trialogov, opravljenih med rednim zakonodajnim postopkom, s predhodno naravo kompromisnega besedila oziroma predhodnega stališča predsedstva Sveta glede sprememb, ki jih predlaga Parlament, v smislu, da se njihova vsebina z napredkom del v trialogih spreminja, ni mogoče utemeljiti uporabe izjeme, določene s členom 4(3), prvi pododstavek, Uredbe št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, saj ta določba ne razlikuje glede na stanje napredka razprav. S to določbo so drugače kakor s členom 4(3), drugi pododstavek, navedene uredbe, ki se nanaša na primer, v katerem je zadevna institucija sprejela odločitev, na splošno zajeti dokumenti, ki se nanašajo na zadevo, o kateri zadevna institucija „[še] ni odločala“.

V zvezi s tem ni upoštevno, ali sta bila zadevna dokumenta pripravljena ali prejeta v začetni, poznejši ali končni fazi postopka odločanja. Prav tako na razlago izjeme iz člena 4(3), prvi pododstavek, Uredbe št. 1049/2001 ne vpliva to, ali je do tega prišlo v formalnem ali neformalnem kontekstu.

Poleg tega se predlog po svoji definiciji poda zato, da se o njem razpravlja, in da naj po tej razpravi ne bi nujno ostal nespremenjen. Prav tako lahko javno mnenje brez dvoma sprejme, da utegne avtor predloga pozneje spremeniti njegovo vsebino. Prav iz enakih razlogov se bo vlagatelj prošnje za dostop do dokumentov s trialoga, ki poteka, povsem zavedal začasnosti teh podatkov. Popolnoma bo zmožen razumeti tudi, da se lahko podatki iz zahtevanega dokumenta v skladu z načelom „nič ni dogovorjeno, dokler ni vse dogovorjeno“, spremenijo kadar koli med razpravami v trialogih, dokler ni dosežen dogovor o celotnem besedilu.

(Glej točke od 100 do 102.)

7.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točki 103 in 104.)