Zadeva T‑76/14

Morningstar, Inc.

proti

Evropski komisiji

„Konkurenca – Zloraba prevladujočega položaja – Svetovni trg pretoka konsolidiranih podatkov v realnem času – Sklep, s katerim zaveze, ki jih ponudi podjetje v prevladujočem položaju, postanejo zavezujoče – Člen 9 Uredbe (ES) št. 1/2003“

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (osmi senat) z dne 15. septembra 2016

1.      Ničnostna tožba – Fizične ali pravne osebe – Akti, ki se nanje neposredno in posamično nanašajo – Merila presoje – Sklep Komisije, s katerim zaveze, ki jih ponudi podjetje, ki je predmet postopka za oceno zlorabe prevladujočega položaja, postanejo zavezujoče – Potencialno konkurenčno podjetje, ki tvega povzročitev občutnih negativnih učinkov zaradi teh zavez in je aktivno sodelovalo v upravnem postopku – Dopustnost

(člen 263, četrti odstavek, PDEU; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 9(1))

2.      Konkurenca – Upravni postopek – Prenehanje kršitev – Pooblastilo Komisije – Zaveze – Diskrecijsko odločanje – Spoštovanje načela sorazmernosti – Sodni nadzor – Obseg

(Uredba Sveta št. 1/2003, člen 9)

3.      Sodni postopek – Navajanje novih razlogov med postopkom – Pogoji – Razširitev obstoječega tožbenega/pritožbenega razloga – Meje

(Poslovnik Splošnega sodišča, člen 44(1)(c) in 48(2))

4.      Konkurenca – Upravni postopek – Prenehanje kršitev – Sklep Komisije, s katerim se zaveze, sprejete na podlagi člena 9 Uredbe št. 1/2003, spremenijo v zavezujoče – Očitna napaka pri presoji – Neobstoj

(člen 102 PDEU; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 9)

5.      Konkurenca – Upravni postopek – Prenehanje kršitev – Sklep Komisije, s katerim se zaveze, sprejete na podlagi člena 9 Uredbe št. 1/2003, spremenijo v zavezujoče – Obveznost obrazložitve – Obseg – Neobstoj kršitve

(člen 296 PDEU; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 9)

1.      Čeprav udeležba podjetja v upravnem postopku, v katerem je bil sprejet sklep, na podlagi katerega so v skladu s členom 9(1) Uredbe št. 1/2003 postale zavezujoče zaveze, ki jih je predlagalo drugo podjetje, za katerega velja postopek uporabe iz člena iz člena 102 PDEU in 54 Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (EGP), seveda sama po sebi ne zadostuje za dokaz, da tožečo stranko sklep, na podlagi katerega so te zaveze zavezujoče, posamično zadeva, pa aktivna udeležba v upravnem postopku pomeni element, ki se ga na področju konkurence, vključno s podrobnejšim področjem zavez, ponujenih na podlagi člena 9 Uredbe št. 1/2003, poleg drugih posebnih okoliščin upošteva pri ugotavljanju dopustnosti tožbe. Taka posebna okoliščina je lahko vpliv na položaj tožeče stranke na zadevnem trgu. Tako je predvsem, kadar tožeča stranka deluje na trgu, za katerega je značilno omejeno število konkurentov in na katerem ima podjetje, ki je sprejelo omenjene zaveze, prevladujoč položaj. V takem primeru lahko omejevalni ukrepi s strani prevladujočega podjetja, kot so ti, ki so predmet predhodne ocene Komisije, občutno negativno vplivajo na dejavnosti tožeče stranke.

(glej točke 30, 31, 34 in 35.)

2.      V okviru mehanizma, ki ga uvaja člen 9 Uredbe št. 1/2003, ima Komisija široko polje proste presoje glede sprejetje ali zavrnitve zavez, ki se predlagajo za odpravo pomislekov glede morebitne zlorabe prevladujočega položaja, ki jih Komisija navede v predhodni oceni. Komisija ima, kadar se od nje zahteva, da izvede analizo, pri kateri mora upoštevati številne ekonomske dejavnike, kot je prospektivna analiza za oceno ustreznosti zavez, ki jih ponudi zadevno podjetje, diskrecijsko pravico, ki jo mora Splošno sodišče upoštevati pri izvajanju nadzora. Iz tega izhaja, da sodišče Unije v okviru omejenega nadzora, ki ga opravi nad takimi zapletenimi gospodarskimi položaji, s svojo gospodarsko presojo ne more nadomestiti presoje Komisije.

Glede sorazmernosti zavez je bistvo preizkusa, ki ga mora Komisija opraviti v okviru postopka na podlagi člena 9 Uredbe št. 1/2003, ugotoviti, ali so zaveze zadostne in lahko ustrezno odpravijo njene pomisleke, pri čemer mora upoštevati okoliščine primera, in sicer težo pomislekov, njihov obseg in interese tretjih oseb. Nadzor sodišča Unije je omejen na preverjanje, ali je bila presoja Komisije očitno napačna, pri čemer se uporabijo navedena načela.

Poleg tega okoliščina, da bi bilo mogoče sprejeti tudi druge zaveze, celo če bi bile te ugodnejše za konkurenco, ne more pripeljati do razglasitve ničnosti sklepa Komisije, s katerim so te zaveze postale zavezujoče, če je Komisija lahko razumno sklepala, da so zaveze, vsebovane v tem sklepu, omogočale odpravo pomislekov, navedenih v predhodni oceni.

(glej točke 40, 41, 45, 46, 56, 58, 59, 78 in od 84 do 88.)

3.      Glej besedilo odločbe.

(glej točki 53 in 54.)

4.      Komisija se ni motila v pravu, ko je ocenila, da njenih pomislekov glede morebitne zlorabe prevladujočega položaja ni mogoče odpraviti tako, da se od podjetja s prevladujočim položajem na svetovnem trgu pretoka konsolidiranih podatkov v realnem času zahteva rešitve, ki se ne nanašajo na konkurente, ampak rešitve, ki se nanašajo na njene stranke in tretje osebe, v tem smislu, da imajo stranke tega podjetja v zvezi z menjavo ponudnika na voljo različne možnosti, ki so glede na njihovo infrastrukturo bodisi interne bodisi eksterne. Komisija je s tem, da je sprejela navedene zaveze, menila, da za odpravo pomislekov, ki jih je navedla, konkurentov družbe navedenega podjetja ni bilo treba vključiti v licenčne pogoje, ki jih je to predlagalo strankam in tretjim razvijalcem.

Glede bremen in stroškov, nujnih zaradi menjave z zavezami, naloženimi podjetju s prevladujočim položajem, ki nastanejo strankam, se Komisija prav tako ni motila v pravu, ker te zaveze omogočajo, zaradi izboljšane ponudbe podjetja s prevladujočim položajem za njegove stranke, dejansko izboljšanje za te stranke, v tem smislu da se ne soočajo več z odvračalnimi stroški pri menjavi ponudnika. Enako velja tudi za ugotovitev Komisije, da se s sodelovanjem med ponudniki pretoka konsolidiranih podatkov v realnem času in tretjimi razvijalci lahko ustvari ekonomija obsega, kar lahko zniža stroške menjave ponudnika, kar stranke, vključno z manjšimi strankami, lahko spodbudi k taki menjavi.

(glej točke 62, 63, 67 in 69.)

5.      Pri sklepih, s katerimi se zaveze, sprejete na podlagi člena 9 Uredbe št. 1/2003, spremenijo v zavezujoče katerih namen je odpraviti pomisleke Komisije glede morebitne zlorabe prevladujočega položaja, Komisija obveznost obrazložitve izpolni z navedbo pravnih in dejanskih elementov, na podlagi katerih je ugotovila, da ponujene zaveze ustrezno odpravljajo pomisleke glede konkurence, ki jih je opredelila, tako da ji ni več treba ukrepati. Dalje, čeprav mora Komisija obrazložiti sklep, ki ga sprejme, pa ji ni treba pojasniti, zakaj ni sprejela drugačnega sklepa

(glej točki 97 in 101.)