Tožba, vložena 18. maja 2007 - Reno Schuhcentrum proti UUNT - Payless ShoeSource Worldwide (Payless ShoeSource)

(Zadeva T-173/07)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Reno Schuhcentrum GmbH (Thaleischweiler-Fröschen, Nemčija) (zastopnik: S. Schäffner, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Payless ShoeSource Worldwide, Inc. (Topeka, Združene države)

Predlogi tožeče stranke

razveljavitev odločbe prvega odbora za pritožbe UUNT z dne 28. februarja 2007 (zadeva R 1209/2005-1) o zavrnitvi pritožbe v zvezi z zahtevo za razveljavitev št. 731C 0000 186 163/1 (znamka Skupnosti št. 186 163 - Payless ShoeSource);

naložitev plačila stroškov UUNT.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Znamka Skupnosti, ki je predmet zahteve za razveljavitev: Figurativna znamka Skupnosti "Payless ShoeSource" za proizvode in storitve iz razredov 25, 35 in 42 - prijava št. 186 163

Imetnik znamke Skupnosti: Payless ShoeSource Worldwide, Inc.

Stranka, ki zahteva razveljavitev znamke Skupnosti: Reno Schuhcentrum GmbH

Odločba oddelka za izbris: Delna zavrnitev zahteve za razveljavitev, nadaljnja veljavnost registracije določenih proizvodov iz razreda 25.

Odločba odbora za pritožbe: Razveljavitev odločbe v zvezi s proizvodi iz razreda 25.

Navajani tožbeni razlogi: Tožeča stranka zatrjuje, da izpodbijana odločba bistveno krši postopek v zvezi s členom 74 Uredbe o znamki Skupnosti in dokaznim bremenom. Tožeča stranka meni, da ima v zahtevi za razveljavitev dokazno breme v zvezi z resno in dejansko uporabo imetnik znamke. Tožeča stranka poleg tega zatrjuje, da Urad ne more ugotoviti dejanskega stanja po uradni dolžnosti in da bi moral biti njegov preizkus omejen na presojo dejstev, dokazov ter trditev strank in njihovih predlogov. Tožeča stranka zato trdi, da naj obvestila odbora za pritožbe z dne 18. oktobra 2006, s katerim je bil imetnik znamke pozvan, naj predloži originale določenih uradnih izjav, ne bi bilo mogoče sprejeti, zlasti ker je odbor za pritožbe prej ocenil, da dokazi, ki jih je prvotno predložil imetnik znamke, ne zadostujejo za dokaz resne in dejanske uporabe.

Tožeča stranka nato zatrjuje, da navedeni originali niso bilo predloženi v roku, določenem v členu 74(2) Uredbe o znamki Skupnosti, in da jih zato naj ne bi bilo mogoče sprejeti.

Tožeča stranka poleg tega trdi, da je odbor za pritožbe napačno razlagal pojem resne in dejanske uporabe in tako kršil člen 15 Uredbe o znamki Skupnosti.

____________