Začasna izdaja

Zadeva T‑56/06 RENV II

Francoska republika

proti

Evropski komisiji

„Državne pomoči – Direktiva 92/81/EGS – Trošarine za mineralna olja – Mineralna olja, ki se uporabljajo kot gorivo pri proizvodnji aluminijevega oksida – Oprostitev plačila trošarine – Legitimno pričakovanje – Pravna varnost – Razumni rok“

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (prvi razširjeni senat) z dne 22. aprila 2016

1.      Pomoči, ki jih dodelijo države – Vračilo nezakonite pomoči – Pomoč dodeljena v nasprotju pravili postopka iz člena 88 ES – Morebitno legitimno pričakovanje prejemnikov – Pogoji in meje – Prenehanje legitimnega pričakovanja z objavo odločbe o začetku formalnega postopka preiskave tudi v primeru izjemnih okoliščin

(člena 87 in 88 ES; Uredba Sveta št. 659/1999, člen 14(1); Direktiva Sveta 92/81)

2.      Pomoči, ki jih dodelijo države – Sklep Komisije o uvedbi formalnega postopka preiskave o državnem ukrepu – Obveznost sprejetja sklepa v razumnem roku – Kršitev – Neobstoj ovire za zagotovitev vračila pomoči – Meje – Kršitev pravice do obrambe

(člen 88 ES; Uredba Sveta št. 659/1999, členi 7, 6 in 13(2))

3.      Pravo Evropske unije – Načela – Pravna varnost – Zahteva po izogibanju nedoslednosti ob izvrševanju različnih določb prava Unije – Obseg in posledice na področju državnih pomoči

(člen 88 ES)

4.      Sodni postopek – Stroški – Naložitev dela lastnih stroškov stranki, ki je uspela

(člen 225 ES; Poslovnik Sodišča, člen 135)

1.      Država članica, katere organi so pomoč dodelili s kršitvijo postopkovnih pravil iz člena 88 ES, se lahko sklicuje na legitimna pričakovanja podjetja, ki je prejelo pomoč, da bi tako pred sodiščem Unije izpodbijala veljavnost odločbe, s katero ji Komisija nalaga, da zagotovi vračilo pomoči, ne more pa se nanje sklicevati, da bi se izognila obveznosti sprejetja potrebnih ukrepov za njeno izvršitev. Vendar lahko prejemniki pomoči, glede na temeljno vlogo, ki jo ima obveznost priglasitve za zagotavljanje učinkovitosti nadzora nad državnimi pomočmi, ki ga opravlja Komisija in je obligatoren, načeloma legitimno pričakujejo, da je pomoč zakonita, le če je bila odobrena v skladu s postopkom za dodelitev državne pomoči, določenim v členu 88 ES, pri čemer mora biti skrben gospodarski subjekt običajno sposoben ugotoviti, ali se je ravnalo v skladu z navedenim postopkom.

V teh okoliščinah zamuda Komisije pri sprejetju odločitve, da neka pomoč ni zakonita, da mora biti odpravljena in da jo mora država članica izterjati, lahko v nekaterih okoliščinah pri prejemnikih navedene pomoči vzbudi taka legitimna pričakovanja, ki lahko Komisiji preprečijo, da od nacionalnih organov zahteva, naj odredijo vračilo pomoči. Vendar glede na zahteve, ki izhajajo iz načel varstva legitimnih pričakovanj in pravne varnosti, tak dvoumen položaj, ustvarjen z odločbami Sveta, ki so bile sprejete na predlog Komisije in s katerimi je bila državi članici dovoljena uvedba oprostitev ali znižanje trošarin na podlagi Direktive 92/81 o usklajevanju struktur trošarin za mineralna olja, nasprotuje zgolj vračilu pomoči, ki je bila na podlagi sporne oprostitve dodeljena do objave odločitve o začetku formalnega postopka preiskave v Uradnem listu Evropske unije. Nasprotno pa mora prejemnik pomoči od te objave dalje vedeti, da mora to pomoč, če ta predstavlja državno pomoč, v skladu s členom 88 ES odobriti Komisija. Iz tega izhaja, da objava odločitve o začetku formalnega postopka preiskave dejansko povzroči prenehanje legitimnega pričakovanja, ki ga je prejemnik pomoči do takrat lahko imel, da je sporna oprostitev zakonita. Ta objava namreč prekine vsakršno negotovost, povezano z besedilom odločb Sveta o odobritvi, v zvezi s tem, da mora zadevne ukrepe, če ti pomenijo državno pomoč, na podlagi člena 88 ES odobriti Komisija.

V zvezi z izjemnimi okoliščinami, s katerimi bi lahko prejemnik nezakonite pomoči legitimno utemeljil svoje legitimno pričakovanje, da je ta pomoč zakonita, je vsako navidezno nedelovanje Komisije nepomembno, če ji shema pomoči ni bila priglašena. To velja tudi, če je bila shema pomoči izvedena, ne da bi bila spoštovana zahteva glede obvestila, določena v sodbi z dne 11. decembra 1973, Lorenz, 120/73, in torej ne da bi bil v celoti spoštovan postopek iz člena 88 ES.

(Glej točke 43, 45, od 54 do 56, 81 in 84.)

2.      Zgolj dejstvo, da Uredba št. 659/1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 88 ES razen desetletnega zastaralnega roka (od dodelitve pomoči), po izteku katerega se vračila pomoči ne more več zahtevati, ne določa nobenega drugega roka za Komisijino preiskavo nezakonite pomoči, niti instrukcijskega ne, ker člen 13(2) te uredbe določa, da Komisije ne zavezuje rok, določen v členu 7(6) iste uredbe, sodišča Unije ne ovira pri preizkusu, ali je ta institucija spoštovala razumen rok ali pa je ravnala izredno zapoznelo.

V skladu s členom 7(6) Uredbe št. 659/1999 je namreč instrukcijski rok za dokončanje formalnega postopka preiskave priglašenih državnih pomoči 18 mesecev. Čeprav se ta rok v skladu s členom 13(2) Uredbe št. 659/1999 ne uporablja za nezakonite pomoči, pa predstavlja koristen referenčni okvir za presojo, ali je trajanje formalnega postopka preiskave, ki se nanaša na nezakonito izvajanje ukrepa, razumno.

V zvezi s tem se zdi, da je obdobje 49 mesecev med sprejetjem odločitve o začetku formalnega postopka preiskave in sprejetjem odločbe, s katero je ugotovljena državna pomoč in naloženo njeno vračilo, ki je nekaj več kot dvakratnik obdobja, ki je v členu 7(6) Uredbe št. 659/1999 določeno za dokončanje formalnega postopka preiskave na področju priglašenih državnih pomoči, nerazumno. Tako obdobje je še manj upravičeno v zvezi s spisi, pri katerih ni nobenih očitnih težav in v zvezi s katerimi je Komisija lahko izdelala mnenje veliko pred uvedbo formalnega postopka preiskave.

(Glej točke 46, 62, od 66 do 68, 71 in 77.)

3.      Na področju državnih pomoči načelo pravne varnosti zahteva, da mora Komisija, kadar je z nespoštovanjem svoje dolžnosti skrbnega ravnanja ustvarila nejasen položaj, ker je vnesla elemente negotovosti, ker upoštevni predpisi niso jasni in ker dalj časa ni ukrepala, čeprav je za zadevne pomoči vedela, pojasniti ta položaj, preden lahko trdi, da je storila vse, da bi odredila vračilo že plačanih pomoči.

(Glej točko 47.)

4.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točki 89 in 90.)