SODBA SODIŠČA PRVE STOPNJE (četrti senat)
z dne 9. julija 2003(*)
„Konkurenca – Omejevalni sporazum – Lizin – Smernice o načinu določanja glob – Promet – Olajševalne okoliščine – Sodelovanje v upravnem postopku“
V zadevi T-230/00,
Daesang Corp., s sedežem v Seulu (Južna Koreja),
Sewon Europe GmbH, s sedežem v Eschbornu (Nemčija),
ki ju zastopajo J.-F. Bellis in S. Reinart, odvetnika, ter A. Kmiecik, solicitor, z naslovom za vročanje v Luxembourgu,
tožeči stranki,
proti
Komisiji Evropskih skupnosti, ki jo zastopata W. Wils in R. Lyal, zastopnika, skupaj z J. Flynnom, barrister, z naslovom za vročanje v Luxembourgu,
tožena stranka,
zaradi predloga za zmanjšanje globe, ki jo je Komisija naložila tožečima strankama z Odločbo 2001/418/ES z dne 7. junija 2000 v zvezi s postopkom na podlagi člena 81 Pogodbe ES in člena 53 Sporazuma EGP (zadeva COMP/36.545/F3 − Aminokisline) (UL 2001, L 152, str. 24),
SODIŠČE PRVE STOPNJE
EVROPSKIH SKUPNOSTI (četrti senat)
v sestavi M. Vilaras, predsednik, V. Tiili, sodnica, in P. Mengozzi, sodnik,
sodna tajnica: D. Christensen, administratorka,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 25. aprila 2002
izreka naslednjo
Sodbo
Dejansko stanje
1 Tožeči stranki, družba Daesang Corp. (v nadaljevanju: Daesang) in njena evropska hčerinska družba Sewon Europe GmbH (v nadaljevanju: Sewon Europe), delujeta v sektorju proizvodnje živalske krme in aminokislin. Daesang je korejska družba, ustanovljena konec leta 1997 z združitvijo podjetja Miwon Corp. Ltd in podjetja Daesang Industrial Ltd, prej poznanega pod imenom Sewon Corp. Ltd (v nadaljevanju: Sewon Corp.). Družba Daesang je v prvi polovici leta 1998 prodala svoje dejavnosti na svetovnem trgu lizina nekemu drugemu podjetju.
2 Lizin je najpomembnejša aminokislina, ki se uporablja v živalski krmi za hranilne namene. Sintetični lizin se uporablja kot dodatek živilom, ki ne vsebujejo dovolj naravnega lizina, kot so žitarice, da lahko nutricionist pripravi obroke krme na podlagi proteinov, ki ustrezajo prehranjevalnim potrebam živali. Živila, ki se jim dodaja sintetični lizin, se lahko nadomestijo tudi z živili, ki imajo že naravno dovolj lizina, kot je soja.
3 Leta 1995 so bile po tajni preiskavi Federal Bureau of Investigation v Združenih državah opravljene hišne preiskave v prostorih več podjetij, ki delujejo na trgu lizina. Družbe Archer Daniels Midland Co. (v nadaljevanju: ADM Company), Kyowa Hakko Kogyo Co. Ltd, Sewon Corp., Cheil Jedang Corp. (v nadaljevanju: Cheil) in Ajinomoto Co. Inc. so ameriški organi avgusta in oktobra 1996 obtožili sklenitve omejevalnega sporazuma, ki je obsegal določanje cen lizina in razdelitev količinskega obsega prodaje tega proizvoda med junijem 1992 in junijem 1995. Po dogovorih, sklenjenih z ameriškim ministrstvom za pravosodje, je sodišče, ki je obravnavalo zadevo, tem podjetjem naložilo globe, in sicer družbama Kyowa Hakko Kogyo in Ajinomoto Co. Inc. 10 milijonov USD, družbi ADM Company 70 milijonov USD in družbi Cheil 1,25 milijona USD. Globa, naložena družbi Sewon Corp., je po njenih besedah znašala 328.000 USD. Poleg tega so bili trije vodilni uslužbenci družbe ADM Company za vlogo pri omejevalnem sporazumu obsojeni na zaporne kazni in globe.
4 Družba Ajinomoto Co. Inc. je julija 1996 na podlagi obvestila Komisije 96/C 207/04 o nenalaganju ali zmanjševanju glob v primeru kartelov (UL C 207, str. 4, v nadaljevanju: obvestilo o ugodni obravnavi) Komisiji predlagala sodelovanje z namenom dokazovanja obstoja kartela na trgu lizina in njegovih učinkov v Evropskem gospodarskem prostoru (EGP).
5 Komisija je 11. in 12. junija 1997 na podlagi člena 14(3) Uredbe Sveta št. 17 z dne 6. februarja 1962, Prve uredbe o izvajanju členov [81] in [82] Pogodbe (UL 1962, 13, str. 204), opravila preiskave v evropskih poslovnih prostorih ADM Company in Kyowa Hakko Europe GmbH. Po teh preiskavah sta družbi Kyowa Hakko Kogyo in Kyowa Hakko Europe izrazili željo po sodelovanju s Komisijo in ji posredovali nekatere podatke, zlasti glede časovnega razporeda sestankov med proizvajalci lizina.
6 Komisija je 28. julija 1997 na podlagi člena 11 Uredbe št. 17 na družbo ADM Company, njeno evropsko hčerinsko družbo Archer Daniels Midland Ingredients Ltd (v nadaljevanju: ADM Ingredients), družbe Sewon Corp. in Sewon Europe (v nadaljevanju skupaj: Sewon) ter Cheil naslovila zahteve za informacije glede njihovega ravnanja na trgu aminokislin in sestankov omejevalnega sporazuma, navedenih v teh zahtevah. Družba Sewon je v odgovoru na to zahtevo Komisijo obvestila, da je pripravljena sodelovati z njo. Predložila je zapisnike s sestankov med proizvajalci lizina in informacije o sestankih, ki v zahtevi Komisije niso bili navedeni. Zatem je predložila še dodatne informacije.
7 Komisija je 30. oktobra 1998 na podlagi prejetih informacij tožečima strankama in drugim zadevnim podjetjem, in sicer družbama ADM Company in ADM Ingredients (v nadaljevanju skupaj: ADM), družbi Ajinomoto Co. Inc. in njeni evropski hčerinski družbi Eurolysine SA (v nadaljevanju skupaj: Ajinomoto), družbi Kyowa Hakko Kogyo in njeni evropski hčerinski družbi Kyowa Hakko Europe (v nadaljevanju skupaj: Kyowa) ter družbi Cheil, poslala obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah člena 81(1) ES in člena 53(1) Sporazuma o EGP (v nadaljevanju: Sporazum EGP). Komisija je v obvestilu o ugotovitvah o možnih kršitvah tem podjetjem očitala, da so od septembra 1990 (Ajinomoto, Kyowa in Sewon), od marca 1991 (Cheil) in od junija 1992 (ADM) do junija 1995 določale cene lizina v EGP in količinske prodajne kvote za ta trg ter da so si o svojih količinskih obsegih prodaje izmenjevale informacije.
8 Po zaslišanjih zadevnih podjetij 1. marca 1999 jim je Komisija 17. avgusta 1999 poslala dopolnilno obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah, ki se je nanašalo na trajanje omejevalnega sporazuma in na katero sta tožeči stranki odgovorili 8. oktobra 1999.
9 Komisija je po koncu postopka sprejela Odločbo 2001/418/ES z dne 7. junija 2000 v zvezi s postopkom na podlagi člena 81 Pogodbe ES in člena 53 Sporazuma EGP (zadeva COMP/36.545/F3 − Aminokisline) (UL 2001, L 152, str. 24, v nadaljevanju: Odločba). Odločba je bila družbama Daesang in Sewon Europe vročena 19. oziroma 28. junija 2000.
10 Odločba obsega naslednje določbe:
„Člen 1
Družba [ADM Company] in njena evropska hčerinska družba [ADM Ingredients], družba Ajinomoto Company Incorporated in njena evropska hčerinska družba Eurolysine SA, družba Kyowa Hakko Kogyo Company Limited in njena evropska hčerinska družba Kyowa Hakko Europe GmbH, družba [Daesang] in njena evropska hčerinska družba [Sewon Europe] ter družba [Cheil] so kršile člen 81(1) Pogodbe ES in člen 53(1) Sporazuma EGP s tem, da so sodelovale pri sporazumih o cenah, količinskih obsegih prodaje in izmenjavi individualnih informacij glede količinskega obsega prodaje sintetičnega lizina, ki so pokrivali celotni EGP.
Trajanje kršitve je bilo tako:
(a) v primeru družb [ADM Company] in [ADM Ingredients]: od 23. junija 1992 do 27. junija 1995;
(b) v primeru družb Ajinomoto Company Incorporated in Eurolysine SA: vsaj od julija 1990 do 27. junija 1995;
(c) v primeru družb Kyowa Hakko Kogyo Company Limited in Kyowa Hakko Europe GmbH: vsaj od julija 1990 do 27. junija 1995;
(d) v primeru družb [Daesang] in [Sewon Europe]: vsaj od julija 1990 do 27. junija 1995;
(e) v primeru družbe [Cheil]: od 27. avgusta 1992 do 27. junija 1995.
Člen 2
Družbam iz člena 1 se zaradi v istem členu ugotovljene kršitve naložijo naslednje globe:
(a) družbama [ADM Company] in
[ADM Ingredients]
(kot solidarno odgovornima) globa: 47.300.000 EUR;
(b) družbama Ajinomoto Company Incorporated in
Eurolysine SA
(kot solidarno odgovornima) globa: 28.300.000 EUR;
(c) družbama Kyowa Hakko Kogyo Company Limited in
Kyowa Hakko Europe GmbH
(kot solidarno odgovornima) globa: 13.200.000 EUR;
(d) družbama [Daesang] in
[Sewon Europe]
(kot solidarno odgovornima) globa: 8.900.000 EUR;
(e) družbi [Cheil] globa: 12.200.000 EUR.
[...]“
11 Za izračun zneska glob je Komisija v Odločbi uporabila metodo, navedeno v Smernicah o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 15(2) Uredbe št. 17 in členom 65(5) Pogodbe ESPJ (UL 1998, C 9, str. 3, v nadaljevanju: Smernice), kot tudi obvestilo o ugodni obravnavi.
12 Prvič, tožečima strankama je bil naložen osnovni znesek globe, določen glede na težo in trajanje kršitve, 21 milijonov EUR. Družbam Ajinomoto, ADM, Kyowa in Cheil pa je bil naložen osnovni znesek globe 42, 39, 21 oziroma 19,5 milijona EUR (uvodna izjava 314 Odločbe).
13 Za določitev izhodiščnega zneska globe, določenega glede na težo kršitve, je Komisija najprej štela, da je bila kršitev, ki so jo zadevna podjetja storila, glede na njeno naravo, njen dejanski vpliv na trg lizina v EGP in velikost upoštevnega geografskega trga, zelo resna. Dalje je Komisija na podlagi celotnega prometa teh podjetij, ustvarjenega v zadnjem letu kršitve, presodila, da je med njimi obstajala pomembna razlika v velikosti, in jih različno obravnavala. Zato je za družbi ADM in Ajinomoto določila izhodiščni znesek globe 30 milijonov EUR, za družbi Kyova in Cheil ter tožeči stranki pa 15 milijonov EUR (uvodna izjava 305 Odločbe).
14 Da bi upoštevala trajanje kršitve, ki jo je storilo vsako posamezno podjetje, in da bi določila osnovne zneske njihove globe, je Komisija tako določen izhodiščni znesek povečala za 10 % na leto, to je 30-odstotno povečanje za družbi ADM in Cheil ter 40‑odstotno povečanje za družbi Ajinomoto in Kyowa ter tožeči stranki (uvodna izjava 313 Odločbe).
15 Drugič, Komisija je zaradi oteževalnih okoliščin osnovna zneska glob, naloženih družbama ADM in Ajinomoto, povečala za 50 %, to je 19,5 milijona EUR za ADM in 21 milijonov EUR za Ajinomoto, ker sta imeli ti podjetji vlogo vodje pri kršitvi (uvodna izjava 356 Odločbe).
16 Tretjič, Komisija je zaradi olajševalnih okoliščin za 20 % zmanjšala povečanje globe za tožeči stranki, ker je imela družba Sewon od začetka leta 1995 pasivno vlogo pri omejevalnem sporazumu (uvodna izjava 365 Odločbe). Poleg tega je Komisija za 10 % zmanjšala osnovne zneske glob vsakega izmed zadevnih podjetij, ker so vsa prenehala s kršitvijo ob prvem posegu organa oblasti (uvodna izjava 384 Odločbe).
17 Četrtič, Komisija je „zelo zmanjšala“ zneske glob v smislu oddelka D obvestila o ugodni obravnavi. Na tej podlagi je Komisija družbi Ajinomoto in tožečima strankama priznala 50‑odstotno zmanjšanje globe, ki bi jim bila naložena, če ne bi sodelovale, družbama Kyowa in Cheil 30‑odstotno zmanjšanje in nazadnje družbi ADM 10‑odstotno zmanjšanje (uvodne izjave 431, 432 in 435 Odločbe).
Postopek in predlogi strank
18 Tožeči stranki sta 30. avgusta 2000 v sodnem tajništvu Sodišča prve stopnje vložili to tožbo.
19 Na podlagi poročila sodnika poročevalca je Sodišče prve stopnje (četrti senat) sklenilo začeti ustni postopek in v okviru ukrepov procesnega vodstva zahtevalo od Komisije pisni odgovor na različna vprašanja. Tožena stranka je to zahtevo izpolnila v predpisanem roku.
20 Stranke so podale ustne navedbe in odgovorile na vprašanja Sodišča prve stopnje na obravnavi 25. aprila 2002.
21 Tožeči stranki predlagata Sodišču prve stopnje, naj:
– zmanjša znesek globe, ki jima je bila naložena;
– Komisiji naloži plačilo stroškov.
22 Komisija predlaga Sodišču prve stopnje, naj:
– zavrne tožbo kot neutemeljeno;
– tožečima strankama solidarno naloži plačilo stroškov.
Pravo
23 Tožba je razdeljena na štiri glavne očitke. Prvič, tožeči stranki očitata Komisiji, da je znesek globe izračunala na podlagi meril, določenih v Smernicah. Drugič, tožeči stranki očitata Komisiji, da pri presoji teže kršitve ni upoštevala ustreznega prometa. Tretjič, tožeči stranki trdita, da Komisija ni upoštevala nekaterih olajševalnih okoliščin. Nazadnje in četrtič, tožeči stranki poudarjata, da je Komisija napačno presodila njuno sodelovanje v upravnem postopku.
24 Tožeči stranki sta med obravnavo umaknili očitek v zvezi z domnevno retroaktivno uporabo Smernic, kot je naveden v točki II B tožbe, kar je Sodišče prve stopnje zapisalo v zapisnik obravnave.
Promet, upoštevan pri presoji teže kršitve
Trditve strank
25 Tožeči stranki trdita, da je Komisija pri določitvi izhodiščnega zneska globe glede na težo kršitve kršila načeli sorazmernosti in enakega obravnavanja.
– Kršitev načela sorazmernosti
26 Tožeči stranki očitata Komisiji, da je določila izhodiščni znesek globe, ki se določi glede na težo kršitve, z upoštevanjem svetovnega prometa družbe Sewon, namesto samo prometa od prodaje lizina v EGP. Neupoštevanje tega prometa naj bi pomenilo kršitev načela sorazmernosti, ker naj bi izhodiščni znesek globe v tem primeru predstavljal 100 % skupne prodaje lizina, ki jo je družba Sewon leta 1995 dosegla v EGP.
27 Po mnenju tožečih strank je Komisija nepravilno sklepala, da promet od prodaje proizvoda, ki je predmet kršitve na zadevnem geografskem trgu, ni upošteven dejavnik za izračun osnovnega zneska globe (uvodna izjava 318 Odločbe). S tem naj Komisija ne bi spoštovala načela sorazmernosti, ki je določeno v členu 5 ES in s katerim se zahteva sprejemanje ukrepov, ki ne presegajo tega, kar je potrebno za doseganje zastavljenega cilja.
28 Kot navajata tožeči stranki, iz sodbe Sodišča z dne 7. junija 1983 v združenih zadevah Musique diffusion française in drugi proti Komisiji (od 100/80 do 103/80, Recueil, str. 1825, točka 121) izhaja, da skupni promet ni upošteven za določanje zneska globe in da je treba upoštevati manjši promet od prodaje proizvoda, ki je predmet kršitve. Ta analiza naj bi bila potrjena s sodbo Sodišča prve stopnje z dne 14. julija 1994 v zadevi Parker Pen proti Komisiji (T-77/92, Recueil, str. II-549), v kateri je bil znesek globe zmanjšan, da bi se upošteval manjši promet od prodaje proizvoda, ki je bil predmet kršitve, v primerjavi s prometom od celotne prodaje.
29 Neupoštevanje prometa od prodaje proizvoda, ki je predmet kršitve na zadevnem geografskem trgu, naj bi privedlo do nepoznavanja resničnega obsega kršitve pri določanju osnovnega zneska globe. Noben upoštevan dejavnik naj namreč ne bi omogočal ocene vpliva kršitve. Prvič, merilo narave kršitve naj bi bilo kljub svoji upoštevnosti ločeno od merila obsega kršitve. Drugič, čeprav se Odločba nanaša na vpliv omejevalnega sporazuma na proizvajalce (uvodne izjave od 261 do 296), naj ne bi bil nikjer v njej naveden obseg tega vidika, kar naj bi zahtevalo navedbo količine poslov, izvedenih z zadevnim proizvodom. Odločba naj bi se nanašala tudi na dejstvo, da je kršitev zadevala trg EGP (uvodna izjava 297 Odločbe), vendar naj število prizadetih držav zaradi omejevalnega sporazuma ne bi nujno pomenilo, da je bil ta vpliv velik. Kar zadeva primerjavo velikosti družbe Sewon z drugimi družbami, vpletenimi v omejevalni sporazum, naj tudi ta primerjava ne bi omogočala ocene velikosti vpliva kršitve na konkurenco.
– Upoštevanje napačnega prometa in kršitev načela enakega obravnavanja
30 Tožeči stranki trdita, da se je Komisija, ko je primerjala velikost zadevnih podjetij, da bi določila izhodiščni znesek glob glede na težo kršitve (uvodne izjave od 303 do 305 Odločbe), v primeru družbe Sewon oprla na napačen promet, kar je privedlo do diskriminacije v njeno škodo.
31 Tožeči stranki poudarjata, da je skupni promet družbe Sewon, na katerega se sklicuje Komisija v prvem stolpcu tabele v uvodni izjavi 304 Odločbe in ki za leto 1995 znaša 946 milijonov EUR, napačen, ker je v resnici znašal samo 295 milijonov EUR.
32 Iz tega tožeči stranki sklepata, da je primerjava Komisije očitno napačna, saj je bil promet družbe Sewon trikrat manjši od navedenega. Zlasti naj bi svetovni promet družbe Sewon znašal samo 10 % prometa družbe Kyowa in 15 % prometa družbe Cheil, medtem ko so bila ta podjetja obravnavana kot primerljivo velika.
33 Da bi se uporabilo različno obravnavanje, ki bi odražalo te razlike v velikosti, naj bi bilo torej treba družbo Sewon uvrstiti v tretjo skupino podjetij. Sedanji izhodiščni znesek globe, naložene družbi Sewon glede na težo kršitve, naj bi znašal 50 % izhodiščnega zneska družb ADM in Ajinomoto, čeprav naj bi velikost družbe Sewon na podlagi skupnega prometa, ustvarjenega v letu 1995, ustrezala samo 2 % velikosti družbe ADM in 6 % velikosti družbe Ajinomoto. Poleg tega naj bi izhodiščni znesek globe za družbo Sewon ustrezal približno 5 % njenega skupnega prometa v letu 1995 v primerjavi z 0,5 % oziroma 0,79 % pri družbah Kyowa in Cheil.
34 Tožeči stranki v repliki menita, da je težko razumeti trditev Komisije, navedeno v odgovoru na tožbo, v skladu s katero naj bi se ta v izpodbijani primerjavi oprla na dejanski skupni promet družbe Sewon v višini 227 milijonov EUR. Ta promet naj bi namreč ustrezal 8 % prometa družbe Kyowa in 12 % prometa družbe Cheil. Tudi če bi se Komisija v resnici oprla na ta podatek, naj ne bi bilo njeno obravnavanje družbe Sewon nič manj diskriminatorno.
35 Kar zadeva trditev Komisije, da je promet družbe Sewon od prodaje lizina v EGP leta 1995 vsekakor primerljiv s prometom družb Cheil in Kyowa, naj bi šlo za naknadno utemeljitev, ki jo je Komisija v Odločbi sama zavrnila.
36 Komisija v bistvu trdi, da osnovni znesek globe, določen na podlagi teže kršitve, ni niti nesorazmeren niti diskriminatoren. Poleg tega naj bi bilo treba znesek globe določiti ne na podlagi prometa v EGP, temveč glede na težo in trajanje kršitve.
Presoja Sodišča prve stopnje
– Kršitev načela sorazmernosti
37 Iz ustaljene sodne prakse izhaja, da ima Komisija v okviru Uredbe št. 17 diskrecijsko pravico pri določanju višine glob, da bi ravnanje podjetij usmerila k spoštovanju pravil o konkurenci (sodbe Sodišča prve stopnje z dne 6. aprila 1995 v zadevi Martinelli proti Komisiji, T-150/89, Recueil, str. II-1165, točka 59; z dne 11. decembra 1996 v zadevi Van Megen Sports proti Komisiji, T-49/95, Recueil, str. II-1799, točka 53, in z dne 21. oktobra 1997 v zadevi Deutsche Bahn proti Komisiji, T-229/94, Recueil, str. II‑1689, točka 127). Učinkovita uporaba navedenih pravil zahteva, da lahko Komisija kadar koli prilagodi višino glob potrebam te politike konkurence Skupnosti, po potrebi tako, da jo poveča (v tem smislu glej zgoraj navedeno sodbo Musique diffusion française in drugi proti Komisiji, točka 109).
38 Treba je spomniti, da je Komisija v Odločbi za določitev zneska globe, naložene tožečima strankama, uporabila način izračuna, ki si ga je določila v Smernicah. V skladu z ustaljeno sodno prakso Komisija ne sme odstopiti od pravil, ki si jih je sama določila (glej sodbo Sodišča prve stopnje z dne 17. decembra 1991 v zadevi Hercules Chemicals proti Komisiji, T-7/89, Recueil, str. II-1711, točka 53, potrjeno po pritožbi s sodbo Sodišča z dne 8. julija 1999 v zadevi Hercules Chemicals proti Komisiji, C-51/92 P, Recueil, str. I-4235 in navedena sodna praksa). Zlasti kadar Komisija sprejme smernice, s katerimi želi v skladu s Pogodbo natančno opredeliti merila, ki jih namerava uporabiti v okviru izvajanja svoje diskrecijske pravice, je posledica tega samoomejevanje navedene pravice, saj mora upoštevati okvirna pravila, ki si jih je naložila (sodbi Sodišča prve stopnje z dne 12. decembra 1996 v zadevi AIUFFASS in AKT proti Komisiji, T‑380/94, Recueil, str. II-2169, točka 57, in z dne 30. aprila 1998 v zadevi Vlaams Gewest proti Komisiji, T-214/95, Recueil, str. II-717, točka 89).
39 Komisija pri izračunu glob v skladu s Smernicami za izhodišče vzame znesek, določen glede na težo kršitve (v nadaljevanju: splošni izhodiščni znesek). Teža kršitev se ugotovi na podlagi več elementov, od katerih mora Komisija zdaj nekatere obvezno upoštevati.
40 V zvezi s tem je v Smernicah določeno, da je treba poleg narave kršitve, njenega dejanskega vpliva na trg in geografske razsežnosti tega vpliva upoštevati dejansko gospodarsko zmožnost kršiteljev, da povzročijo večjo škodo drugim subjektom, zlasti potrošnikom, in določiti kazen na ravni, ki naj zagotavlja dovolj odvračilen učinek (točka 1(A), četrti pododstavek).
41 Poleg tega se lahko upošteva tudi dejstvo, da velika podjetja lažje spoznajo, da njihovo ravnanje predstavlja kršitev, in se zavedajo posledic, ki iz tega izhajajo (točka 1(A), peti pododstavek).
42 Če kršitev vključuje več podjetij, kot je pri kartelih, je lahko treba uporabiti ponderje za splošni izhodiščni znesek, da bi upoštevali specifično težo in zato dejanski vpliv kršitev vsakega podjetja na konkurenco, zlasti če obstaja precejšnje neskladje med velikostjo podjetij, ki zagrešijo kršitve iste vrste, in posledično prilagoditi splošni izhodiščni znesek posebnostim vsakega podjetja (v nadaljevanju: posebni izhodiščni znesek) (točka 1(A), šesti pododstavek).
43 Opozoriti je treba, da v Smernicah ni določeno, da se znesek glob izračuna na podlagi skupnega prometa podjetij ali prometa, ki ga ta ustvarijo na zadevnem trgu. Vendar pa s Smernicami tudi ni prepovedano upoštevanje takega prometa pri določanju zneska globe, da bi se spoštovala splošna načela prava Skupnosti in kadar tako zahtevajo okoliščine. Zlasti je lahko promet pomemben pri upoštevanju različnih elementov, navedenih v točkah od 40 do 42 zgoraj (sodba Sodišča prve stopnje z dne 20. marca 2002 v zadevi LR AF 1998 proti Komisiji, T-23/99, Recueil, str. II-1705, točki 283 in 284).
44 Poleg tega je treba spomniti na ustaljeno sodno prakso, po kateri lahko merila za presojo teže kršitve, odvisno od primera, vključujejo količino in vrednost blaga, ki je predmet kršitve, velikost in gospodarsko moč podjetja ter torej vpliv, ki ga je ta lahko imela na trg. Po eni strani lahko sklepamo, da je za določitev zneska globe dopustno upoštevati skupni promet podjetja, ki je znak, čeprav približen in nepopoln, njegove velikosti in gospodarske moči, ter tudi del tega prometa od prodaje blaga, ki je predmet kršitve, in ki je torej lahko znak obsežnosti te kršitve. Po drugi strani pa lahko sklepamo, da se niti enemu niti drugemu prometu ne sme pripisati nesorazmernega pomena glede na druge elemente presoje, tako da določitev ustreznega zneska globe ne more biti rezultat preprostega izračuna na podlagi skupnega prometa (zgoraj navedeni sodbi Musique diffusion française in drugi proti Komisiji, točki 120 in 121, in Parker Pen proti Komisiji, točka 94, ter sodba Sodišča prve stopnje z dne 14. maja 1998 v zadevi SCA Holding proti Komisiji, T-327/94, Recueil, str. II‑1373, točka 176).
45 V tem primeru iz Odločbe izhaja, da je Komisija za določitev izhodiščnega zneska globe najprej upoštevala naravo kršitve, njen dejanski vpliv na trg in geografsko razsežnost tega vpliva. Nato je navedla, da je treba v okviru različnega obravnavanja, ki ga je treba uporabiti za podjetja, upoštevati „dejansko zmožnost zadevnih podjetij, da povzročijo večjo škodo na trgu lizina v EGP“, odvračilni učinek globe in ustrezno velikost teh podjetij. Da bi presodila te elemente, se je Komisija odločila opreti na skupni promet, ki ga je ustvarilo vsako zadevno podjetje v zadnjem letu kršitve, ker je menila, da ji bo ta podatek omogočil „presojo dejanskih sredstev in dejanske pomembnosti zadevnih podjetij na trgih, prizadetih zaradi njihovega nezakonitega ravnanja“ (uvodna izjava 304 Odločbe).
46 Tožeči stranki očitata Komisiji prav to upoštevanje zgoraj navedenega prometa namesto prometa od prodaje zadevnega proizvoda v EGP.
47 V tej fazi je treba glede na nekatere dvoumnosti, ki izhajajo iz branja Odločbe skupaj s pisanji tožene stranke, predloženimi v tem postopku, poudariti, da je Komisija med obravnavo in na vprašanje Sodišča prve stopnje pojasnila, da je upoštevala ne le „skupni“ promet zadevnih podjetij, to je promet od celote njihovih dejavnosti, ampak tudi svetovni promet na trgu lizina. Podatki o obeh vrstah prometa so navedeni v tabeli v uvodni izjavi 304 Odločbe. Poleg tega je treba navesti, da je v skladu z uvodno izjavo 318 Odločbe „Komisija v ugotovitvah o teži kršitve ustrezno upoštevala gospodarsko pomembnost posebne dejavnosti, ki je predmet kršitve.“
48 Kljub temu je jasno, da Komisija ni upoštevala prometa, ki so ga ustvarila zadevna podjetja na trgu, prizadetem zaradi kršitve, to je na trgu lizina v EGP.
49 Kar zadeva analizo „dejanske zmožnosti zadevnih podjetij, da povzročijo večjo škodo na trgu lizina v EGP“ (uvodna izjava 304 Odločbe), ki zajema presojo dejanske pomembnosti teh podjetij na prizadetem trgu, to je njihovega vpliva na ta trg, je skupni promet le nenatančen kazalnik stanja. Ne sme biti izključeno, da je vplivno podjetje, ki ima lahko veliko različnih dejavnosti, na posebnem trgu za proizvode, kot je trg lizina, zastopano le postransko. Ravno tako ne sme biti izključeno, da ima podjetje s pomembnim položajem na geografskem trgu zunaj Skupnosti le šibak položaj na trgu Skupnosti ali v EGP. V teh primerih samo dejstvo, da zadevno podjetje ustvari velik celotni promet, ne pomeni nujno, da ima odločilen vpliv na trgu, prizadetem zaradi kršitve. Zato je Sodišče v sodbi z dne 17. decembra 1998 v zadevi Baustahlgewebe proti Komisiji (C-185/95 P, Recueil, str. I-8417, točka 139) poudarilo, da so tržni deleži podjetja, čeprav ne morejo biti odločilni za ugotovitev, da podjetje pripada gospodarsko močnemu subjektu, vendarle upoštevni pri ugotavljanju vpliva, ki ga to lahko izvaja na trg. Vendar v tem primeru Komisija ni upoštevala ne velikosti tržnih deležev zadevnih podjetij na prizadetem trgu ne njihovega prometa na tem trgu (trgu lizina v EGP), kar bi ji glede na neobstoj drugih proizvajalcev omogočilo določitev sorazmerne pomembnosti vsakega podjetja na zadevnem trgu, ker bi dobila posreden kazalnik njihovih tržnih deležev v smislu vrednosti (glej sodbo Sodišča z dne 10. decembra 1985 v združenih zadevah Stichting Sigarettenindustrie proti Komisiji, od 240/82 do 242/82, 261/82, 262/82, 268/82 in 269/82, Recueil, str. 3831, točka 99).
50 Poleg tega iz Odločbe izhaja, da se Komisija ni izrecno sklicevala na upoštevanje „specifične teže in zato dejanskega vpliva kršitev vsakega podjetja na konkurenco“, ki ju mora na podlagi Smernic zdaj presoditi, kadar meni, kot v tem primeru, da je treba uporabiti ponderje za izhodiščne zneske globe, ker gre za kršitev, ki vključuje več podjetij (kartel), med katerimi obstaja znatno neskladje v velikosti (glej točko 1(A), šesti pododstavek, Smernic).
51 V zvezi s tem se s sklicevanjem v Odločbi (zadnji stavek uvodne izjave 304) na „dejansko pomembnost […] podjetij“ ne morejo odpraviti zgoraj navedene pomanjkljivosti.
52 Presoja specifične teže – to je dejanskega vpliva – kršitve, ki jo je storilo vsako podjetje, namreč zajema opredelitev resničnega obsega kršitve vsakega od njih, in ne pomembnosti zadevnega podjetja v smislu velikosti ali gospodarske moči. Kot izhaja iz ustaljene sodne prakse (glej zlasti zgoraj navedeno sodbo Musique diffusion française in drugi proti Komisiji, točka 121, in sodbo Sodišča prve stopnje z dne 14. maja 1998 v zadevi Mayr-Melnhof proti Komisiji, T-347/94, Recueil, str. II-1751, točka 369), je lahko del prometa, ki je bil ustvarjen z blagom, na katero se nanaša kršitev, primerna podlaga za informacijo o razsežnosti kršitve na zadevnem trgu. Kot je poudarilo Sodišče prve stopnje, je zlasti promet, ustvarjen s proizvodi, ki so predmet omejevalnega ravnanja, objektivno merilo, ki pravilno pokaže, kako škodljivo ta praksa vpliva na normalno konkurenco (glej sodbo Sodišča prve stopnje z dne 11. marca 1999 v zadevi British Steel proti Komisiji, T-151/94, Recueil, str. II‑629, točka 643).
53 Iz zgoraj navedenega izhaja, da Komisija z opiranjem na svetovni promet družbe Sewon in brez upoštevanja prometa na trgu, prizadetem zaradi kršitve – to je na trgu lizina v EGP – ni upoštevala točke 1(A), četrti in šesti pododstavek, Smernic.
54 V teh okoliščinah mora Sodišče prve stopnje preučiti, ali neupoštevanje prometa na prizadetem trgu in posledično nespoštovanje Smernic pomenita, da je Komisija pri določitvi zneska globe kršila načelo sorazmernosti. V zvezi s tem je treba spomniti, da presoja sorazmernosti naložene globe glede na merili teže in trajanja kršitve, določeni s členom 15(2) Uredbe št. 17, spada v okvir neomejene pristojnosti, ki jo ima Sodišče prve stopnje na podlagi člena 17 te uredbe.
55 V tem primeru tožeči stranki v bistvu trdita, da je posebni izhodiščni znesek globe 15 milijonov EUR nesorazmeren, ker znaša toliko kot promet družbe Sewon na trgu lizina v EGP v zadnjem letu kršitve.
56 Treba je navesti, prvič, da dejstvo, da je posebni izhodiščni znesek globe enakovreden prometu, ustvarjenemu na zadevnem trgu, samo po sebi ni dokazilno. 15 milijonov EUR je namreč samo vmesni znesek, ki se pri uporabi načina izračuna, določenega s Smernicami, prilagodi glede na trajanje kršitve in ugotovljene oteževalne ali olajševalne okoliščine.
57 Drugič, narava kršitve, njen dejanski vpliv, geografska razsežnost prizadetega trga, zahtevani odvračilni učinek globe in velikost zadevnih podjetij so vse elementi, ki jih je Komisija v tem primeru upoštevala in s katerimi je mogoče upravičiti tak vmesni znesek. Tožena stranka je kršitev upravičeno označila kot „zelo resno“, saj je bila družba Sewon udeležena pri horizontalnem omejevalnem sporazumu, katerega namen sta bila določanje cenovnih ciljev in količinskih prodajnih kvot ter uvedba sistema za izmenjavo informacij o količinskem obsegu prodaje in ki je dejansko vplival na trg lizina v EGP z umetnim zviševanjem cen in omejevanjem količinskega obsega prodaje. Kar zadeva velikost podjetij in odvračilni učinek glob, je treba poudariti, da je bila odločitev Komisije, da se opre na skupni promet zadevnih podjetij, upravičena. V skladu s sodno prakso je v resnici skupni promet tisti, ki nakazuje velikost podjetja (v tem smislu glej zgoraj navedeno sodbo Musique diffusion française in drugi proti Komisiji, točka 121) in njegovo gospodarsko moč, ki je odločilnega pomena za oceno odvračilnega učinka globe za to podjetje.
58 Tretjič, poudariti je treba, da je znesek 15 milijonov EUR, določen za tožeči stranki, bistveno manjši od minimalnega praga 20 milijonov EUR, ki je v Smernicah določen kot običajen za to obliko zelo resne kršitve (glej točko 1(A), drugi pododstavek, tretja alinea).
59 Tožeči stranki se v podporo svojim trditvam izrecno sklicujeta tudi na zgoraj navedeno sodbo Parker Pen proti Komisiji, v kateri je Sodišče prve stopnje tožbeni razlog kršitve načela sorazmernosti spoznalo za utemeljen, ker Komisija ni upoštevala dejstva, da je bil promet, ustvarjen s proizvodi, na katere se je kršitev nanašala, majhen v razmerju do celotnega prometa zadevnega podjetja, to pa je upravičevalo zmanjšanje zneska globe (točki 94 in 95).
60 Najprej je treba opozoriti, da rešitev, ki jo je sprejelo Sodišče prve stopnje v zgoraj navedeni sodbi Parker Pen proti Komisiji, zadeva določitev končnega zneska globe, in ne izhodiščnega zneska globe glede na težo kršitve, kot je v tem primeru.
61 Nato je treba spomniti, tudi če je zgoraj navedeno sodno prakso mogoče prenesti na ta primer, da ima Sodišče prve stopnje neomejeno pristojnost za presojanje ustreznosti zneska glob. Ta presoja lahko upraviči predložitev in upoštevanje dodatnih informacij (v tem smislu glej sodbo Sodišča z dne 16. novembra 2000 v zadevi SCA Holding proti Komisiji, C-297/98 P, Recueil, str. I-10101, točke od 53 do 55), kot je v tem primeru promet družbe Sewon na trgu lizina v EGP, ki v Odločbi ni bil upoštevan.
62 V zvezi s tem je pomembno poudariti, da primerjava različnih vrst prometa družbe Sewon v letu 1995 razkriva dvoje. Po eni strani drži, da je promet od prodaje lizina v EGP mogoče šteti za majhen v primerjavi s skupnim prometom, saj prvi znaša le 5 % drugega. Po drugi strani se nasprotno zdi, da promet od prodaje lizina v EGP predstavlja razmeroma velik delež prometa na svetovnem trgu lizina, v tem primeru več kot 22 %.
63 Ker torej prodaja lizina v EGP ni majhen, ampak velik delež svetovnega prometa pri prodaji lizina, se ni mogoče utemeljeno sklicevati na kršitev načela sorazmernosti, še manj zato, ker je bil izhodiščni znesek globe določen ne le s preprostim izračunom na podlagi skupnega prometa, temveč tudi na podlagi sektorskega prometa in drugih upoštevnih elementov, kot so narava kršitve, njen dejanski vpliv na trg, razsežnost prizadetega trga, zahtevani odvračilni učinek kazni ter velikost in gospodarska moč podjetij.
64 Glede na zgoraj navedene razloge Sodišče prve stopnje v okviru svoje neomejene pristojnosti presoja, da je izhodiščni znesek globe, določen ob upoštevanju teže kršitve družbe Sewon, ustrezen in da je treba zato, ker v tem primeru Komisijino nespoštovanje Smernic ni privedlo do kršitve načela sorazmernosti, zavrniti očitek tožečih strank v zvezi s tem.
– Kršitev načela enakega obravnavanja
65 Komisija mora pri določanju zneska glob spoštovati načelo enakega obravnavanja – splošno načelo prava Skupnosti, ki je v skladu z ustaljeno sodno prakso kršeno samo, kadar se primerljivi položaji obravnavajo različno ali različni položaji enako, razen če je tako obravnavanje objektivno utemeljeno (glej sodbo Sodišča prve stopnje z dne 14. maja 1998 v zadevi BPB de Eendracht proti Komisiji, T‑311/94, Recueil, str. II-1129, točka 309 in navedena sodna praksa).
66 Skladno s tem načelom je v točki 1(A), šesti pododstavek, Smernic določeno, da se lahko, če kršitev vključuje več podjetij, za izhodiščne zneske glob uporabijo ponderji, da bi se upoštevala specifična teža in zato dejanski vpliv kršitev vsakega podjetja na konkurenco, zlasti če obstaja pomembno neskladje med velikostjo podjetij, ki zagrešijo kršitve iste vrste.
67 Tako lahko na podlagi točke 1(A), sedmi pododstavek, Smernic načelo enakega kaznovanja za enako ravnanje, če je zaradi okoliščin upravičeno, vodi k različnim globam, naloženim udeleženim podjetjem, ne da bi k taki diferenciaciji vodilo aritmetično izračunavanje.
68 Komisija je v Odločbi (uvodni izjavi 303 in 304) presodila, da obstaja znatno neskladje med velikostjo podjetij, ki so zagrešila kršitev. Zato je menila, da je treba zaradi upoštevanja dejanske zmožnosti zadevnih podjetij, da povzročijo večjo škodo na trgu lizina v EGP, in potrebe po zagotovitvi, da bo imel znesek globe dovolj odvračilen učinek, ta podjetja glede na njihovo velikost razdeliti v dve skupini, in sicer v skupino z družbama Ajinomoto in ADM, katerih izhodiščni znesek globe je znašal 30 milijonov EUR, in skupino z družbami Kyowa, Cheil in Sewon, za katere je bil določen izhodiščni znesek 15 milijonov EUR.
69 V nasprotju z utemeljitvijo v okviru tožbenega razloga, ki se nanaša na kršitev načela sorazmernosti, se tožeči stranki tu ne sklicujeta na neupoštevanje prometa na trgu lizina v EGP. Nasprotno, opirata se na primerjavo svetovnega prometa podjetij, vpletenih v omejevalni sporazum, da bi utemeljili svojo trditev glede diskriminacijske narave izhodiščnega zneska globe, hkrati pa poudarjata, da je ta promet v njunem primeru za leto 1995 znašal 295 milijonov EUR, in ne 946 milijonov EUR, kot je napačno navedla Komisija.
70 Opozoriti je treba, da je Komisija priznala, da skupni promet družbe Sewon v tabeli uvodne izjave 304 Odločbe ni pravilen, in pojasnila, da je dejansko uporabila podatek o prometu družbe Sewon za leto 1995, naveden v uvodni izjavi 16 Odločbe, to je 227 milijonov EUR, kar je v tem primeru manj od zneska iz navedb tožečih strank.
71 Če je bil skupni promet družbe Sewon za leto 1995, naj je znašal 227 ali 295 milijonov EUR, dejansko bistveno manjši od prometa družb Cheil in Kyowa, ki sta bili uvrščeni v isto skupino kot družba Sewon, pa ta ugotovitev kljub temu ne more privesti do sklepa, da je bilo v tem primeru kršeno načelo enakega obravnavanja.
72 Primerjava prometa, ki so ga na svetovnem trgu lizina ustvarile družbe Cheil, Kyowa in Sewon ter ki je naveden v drugem stolpcu tabele v uvodni izjavi 304 Odločbe, namreč kaže, da je Komisija ta podjetja upravičeno uvrstila v isto skupino in jim naložila enak posebni izhodiščni znesek.
73 Tako ni sporno, da je družba Sewon leta 1995 na svetovnem trgu lizina ustvarila 67 milijonov EUR prometa ter da je ta številka zelo blizu prometu družbe Kyowa 73 milijonov EUR in nekoliko višja od prometa družbe Cheil, ki je znašal 40 milijonov EUR oziroma – glede na uvodno izjavo 18 Odločbe – 52 milijonov EUR, pri čemer je jasno, da je lahko Komisija v tem primeru na podlagi točke 1(A), sedmi pododstavek, Smernic pri sklepanju zakonito upoštevala velikost teh podjetij, kar sta tožeči stranki tudi priznali med obravnavo.
74 Poleg tega Komisija trdi, da je uporabljena razvrstitev utemeljena tudi s primerjavo prometa, ki so ga zadevna podjetja ustvarila na trgu lizina v EGP.
75 Čeprav je res, da Komisija v Odločbi ni upoštevala tega prometa, je treba spomniti, kot je bilo navedeno v točki 54 zgoraj, da ima Sodišče prve stopnje na podlagi člena 229 ES in člena 17 Uredbe št. 17 neomejeno pristojnost za presojanje ustreznosti zneska glob. Ta presoja lahko upraviči predložitev in upoštevanje dodatnih informacij, kot je v tem primeru promet zadevnih podjetij na trgu lizina v EGP (v tem smislu glej zgoraj navedeno sodbo z dne 16. novembra 2000 v zadevi SCA Holding proti Komisiji, točke od 53 do 55).
76 Če se upošteva promet družbe Sewon na trgu lizina v EGP, postane jasno, da gre za skoraj enak položaj kot pri drugih dveh „majhnih“ proizvajalcih – družbah Cheil in Kyowa. Medtem ko sta družbi Ajinomoto in ADM leta 1995 na navedenem trgu dosegli 75 oziroma 41 milijonov EUR prometa (uvodni izjavi 5 in 10 Odločbe), so družbe Cheil, Kyowa in Sewon na istem trgu ustvarile 17, 16 oziroma 15 milijonov EUR prometa. To kaže, da je bil vpliv družbe Sewon na prizadeti trg primerljiv z vplivom preostalih dveh „majhnih“ proizvajalcev – družb Cheil in Kyowa. Ker so bila vsa ta podjetja udeležena pri isti kršitvi, je izhodiščni znesek globe, ki jim je bila naložena, upravičeno enak.
77 Iz tega sledi, da izhodiščni znesek 15 milijonov EUR, uporabljen za tožeči stranki, ni diskriminatoren.
Olajševalne okoliščine
Trditve strank
78 Tožeči stranki trdita, da bi jima morala Komisija v skladu s točko 3, druga alinea, Smernic, ki zadeva „dejansko neizvajanje sporazumov o kršitvah“, odobriti zmanjšanje zneska globe, ker naj bi družba Sewon izvajala sporazume o cenah in količinah v bistveno manjšem obsegu kot drugi proizvajalci.
79 Prvič, Komisija naj ne bi upoštevala jasnih razlik v izvajanju sporazumov o cenah med proizvajalci. Kot naj bi bilo razvidno iz primerjalne tabele cen (priloga 6 k tožbi in uvodna izjava 47 Odločbe), so bile cene družbe Sewon bistveno nižje od cenovnih ciljev, določenih v sporazumih o cenah, in cen drugih proizvajalcev. Zlasti povprečna mesečna cena družbe Sewon v Evropi naj bi bila 27 mesecev najnižja od cen vseh proizvajalcev.
80 Tudi številni dokumenti v spisu naj bi dokazovali, da družba Sewon ni spoštovala sporazumov o cenah. Tožeči stranki v zvezi s tem navajata kritike, ki sta jih glede družbe Sewon najprej izrazili družbi Ajinomoto in Kyowa na sestanku 12. marca 1991 v Tokiu (priloga 7 k tožbi), nato pa še družba Ajinomoto na sestanku 2. novembra 1992 v Seulu (uvodna izjava 89 Odločbe in priloga 8 k tožbi), poročilo predstavnika družbe Kyowa z dne 20. aprila 1993 in kritike tega podjetja s sestanka 27. maja 1993 (prilogi 9 in 10 k tožbi), telefaks z dne 17. maja 1994, naslovljen na družbo Kyowa (priloga 11 k tožbi), pripombe, ki jih je izrazila družba ADM junija 1994 (priloga 12 k tožbi), izjave družbe Ajinomoto z dne 23. novembra 1994 (priloga 13 k tožbi) in zapisnik te družbe (priloga 14 k tožbi).
81 Drugič, Komisija naj ne bi upoštevala dejstva, da je družba Sewon nenehno povečevala svojo proizvodnjo in kar najbolj povečala svojo prodajo, kar naj bi privedlo do dejanskega neizvajanja sporazumov.
82 Komisija naj bi v uvodni izjavi 378 Odločbe samo zatrdila, da so bili sporazumi o količinah spoštovani, ne da bi predložila kakršen koli trden dokaz. Poleg tega naj bi bilo trditev, da je šlo za sporazum o minimalnih količinah, težko razumeti, ker tak omejevalni sporazum nasprotno vključuje zmanjšanje proizvodnje, da bi se zvišale cene. Vsekakor naj bi iz spisa nasprotno izhajalo, da je poskušala družba Sewon kar najbolj povečati svojo prodajo. Tožeči stranki se v zvezi s tem sklicujeta na povečanje svoje prodaje leta 1991 (uvodna izjava 211 Odločbe) ter v letih 1992 in 1993, na notranje poročilo o politiki družbe Sewon glede proizvodnje s polno zmogljivostjo (priloga 15 k tožbi) in na izjavo predstavnika družbe ADM na sestanku 23. avgusta 1994 (priloga 16 k tožbi).
83 Na trditev Komisije, da je vlogo družbe Sewon od leta 1995 štela za pasivno, kar je temu podjetju že prineslo 20‑odstotno zmanjšanje globe, tožeči stranki odgovarjata, da sta v skladu s Smernicami „pasivna vloga“ podjetja pri omejevalnem sporazumu in „dejansko neizvajanje“ sporazuma ločena koncepta. Zato naj dejstvo, da je bilo družbi Sewon že odobreno zmanjšanje zneska globe zaradi njene pasivne vloge pri porazdelitvi prodajnih količin, ne bi upravičevalo zavrnitve zmanjšanja zaradi še bolj omejenega izvajanja sporazumov.
84 Komisija predlaga zavrnitev zahtevkov tožečih strank in zatrjuje, da neizvajanja sporazuma ne gre zamenjevati z udeležbo pri kršitvi in goljufanju ter da je bilo družbi Sewon že odobreno zmanjšanje globe zaradi njene pasivne vloge pri porazdelitvi količin od leta 1995 (uvodna izjava 365 Odločbe).
Presoja Sodišča prve stopnje
85 Kot izhaja iz sodne prakse, je treba, če je kršitev storilo več družb, preučiti relativno težo sodelovanja pri kršitvi vsake izmed teh družb (sodbi Sodišča z dne 16. decembra 1975 v združenih zadevah Suiker Unie in drugi proti Komisiji, od 40/73 do 48/73, 50/73, od 54/73 do 56/73, 111/73, 113/73 in 114/73, Recueil, str. 1663, točka 623, in z dne 8. julija 1999 v zadevi Komisija proti Anic Partecipazioni, C‑49/92 P, Recueil, str. I-4125, točka 150), in ugotoviti, ali zanje obstajajo obteževalne ali olajševalne okoliščine.
86 Točki 2 in 3 Smernic določata prilagoditev osnovnega zneska globe glede na nekatere obteževalne in olajševalne okoliščine.
87 Zlasti točka 3 Smernic, naslovljena „Olajševalne okoliščine“, vsebuje neizčrpen seznam okoliščin, ki lahko vodijo do znižanja osnovnega zneska globe. Ta seznam vključuje pasivno vlogo podjetja, dejansko neizvajanje sporazumov, prenehanje kršitev takoj, ko poseže Komisija, obstoj upravičenega dvoma pri podjetju glede tega, ali omejevalno ravnanje v resnici predstavlja kršitev, kršitve, storjene kot rezultat malomarnosti, in učinkovito sodelovanje podjetij v postopkih izven področja uporabe obvestila o ugodni obravnavi.
88 V zvezi s tem se Komisija v odgovoru na tožbo sklicuje na sodbo Sodišča prve stopnje z dne 14. maja 1998 v zadevi Cascades proti Komisiji (T-308/94, Recueil, str. II‑925), v kateri je to menilo, da dejstvo, da podjetje, katerega sodelovanje pri koncentraciji s konkurenti je ugotovljeno, na trgu ni ravnalo tako, kot se je dogovorilo s konkurenti, ni nujno element, ki se mora kot olajševalna okoliščina upoštevati pri določitvi zneska globe, ki se mora naložiti (točka 230).
89 Opozoriti je treba, da je Sodišče prve stopnje v zgoraj navedeni sodbi izvajalo sodni nadzor nad odločbo Komisije, v kateri Smernice, ki izrecno določajo, da je treba dejansko neizvajanje sporazuma o kršitvi upoštevati kot olajševalno okoliščino, niso bile uporabljene, ker je bila navedena odločba sprejeta pred njihovim začetkom veljavnosti. Kot je bilo navedeno že v točki 38, iz ustaljene sodne prakse izhaja, da Komisija ne sme odstopiti od pravil, ki si jih je sama določila. Zlasti kadar sprejme smernice, s katerimi želi v skladu s Pogodbo natančno opredeliti merila, ki jih namerava uporabiti v okviru izvajanja svoje diskrecijske pravice, je posledica tega samoomejevanje navedene pravice, saj mora upoštevati okvirna pravila, ki si jih je naložila (zgoraj navedeni sodbi AIUFFASS in AKT proti Komisiji, točka 57, in Vlaams Gewest proti Komisiji, točka 89).
90 Ostane še vprašanje, ali je Komisija v tem primeru upravičeno menila, da tožeči stranki ne moreta uveljavljati olajševalne okoliščine dejanskega neizvajanja sporazumov na podlagi točke 3, druga alinea, Smernic. V ta namen je pomembno preveriti, ali okoliščine, ki sta jih navedli tožeči stranki, dopuščajo ugotovitev, da se je družba Sewon med udeležbo v sporazumih o kršitvah v resnici vzdržala njihovega izvajanja, tako da je na trgu ravnala konkurenčno (v tem smislu glej sodbo Sodišča prve stopnje z dne 15. marca 2000 v združenih zadevah Cimenteries CBR in drugi proti Komisiji, T‑25/95, T‑26/95, od T‑30/95 do T‑32/95, od T‑34/95 do T‑39/95, od T‑42/95 do T‑46/95, T‑48/95, od T‑50/95 do T‑65/95, od T‑68/95 do T‑71/95, T‑87/95, T‑88/95, T‑103/95 in T‑104/95, Recueil, str. II-491, točke od 4872 do 4874).
91 Prvič, kar zadeva zatrjevano neizvajanje sporazumov o cenah, je Komisija v Odločbi (uvodna izjava 376) opozorila, da se zadevni sporazumi nanašajo na cenovne cilje (ali „ciljne cene“), tako da izvajanje takih sporazumov ne pomeni, da se uporabljajo cene, ki ustrezajo dogovorjenemu cenovnemu cilju, ampak da si udeleženci prizadevajo medsebojno približati svoje cenovne cilje. Navedla je tudi, da „[i]z informacij, ki jih je zbrala […], izhaja, da so v tej zadevi udeleženci po sklenitvi večine sporazumov o cenah določili svoje cene skladno s sporazumi.“
92 Komisija je v odgovor na pisno vprašanje Sodišča prve stopnje pojasnila, da zgoraj navedene informacije zadevajo cene podjetij, navedene v uvodni izjavi 47 Odločbe, in predložila grafikon, v katerem je prikazano gibanje ciljnih cen in cen, ki jih je uporabljalo vsako zadevno podjetje.
93 Na podlagi tega dokumenta je mogoče najprej opozoriti, da če cene družbe Sewon niso ustrezale ciljnim cenam in so bile redno nižje od njih, enako velja za cene drugih proizvajalcev lizina, razen družbe ADM, od marca 1992 do konca obdobja kršitve junija 1995.
94 Dalje se zdi, da če so bile cene družbe Sewon enake kot cene družbe Cheil (včasih rahlo višje, včasih rahlo nižje) in redno nižje od cen drugih proizvajalcev, ugotovljenih razlik ni mogoče obravnavati kot bistvenih in v smislu, da kažejo na zares samostojno in konkurenčno ravnanje na trgu.
95 Nazadnje je treba predvsem ugotoviti, da je bilo gibanje cen družbe Sewon v celotnem obdobju kršitve usklajeno z gibanjem cenovnih ciljev, dogovorjenih med udeleženci omejevalnega sporazuma, kar poleg tega potrjuje ugotovitev, da je ta škodljivo vplival na trg (v tem smislu glej zgoraj navedeno sodbo z dne 17. decembra 1991 v zadevi Hercules Chemicals proti Komisiji, točka 340). Ta usklajenost skozi dolgo obdobje kaže na neobstoj vsakršne želje družbe Sewon, da bi se dejansko vzdržala izvajanja sporazumov o cenah.
96 V zvezi s tem je treba navesti, da se je peterica proizvajalcev lizina junija 1993 dogovorila, da ceno lizina določi na 3,20 nemške marke (DEM) za kilogram (uvodni izjavi 104 in 198 Odločbe), hkrati pa je razmišljala o novem postopnem zviševanju cen. Cena lizina se je nato dejansko močno povišala in dosegla 5,30 DEM za kilogram v skladu s sporazumom, sprejetim oktobra 1993 (uvodni izjavi 114 in 199 Odločbe). Družba Sewon je bila od avgusta 1993 v celoti udeležena pri zviševanju cen, v katero so bili vpleteni vsi proizvajalci lizina, ki so svoje cene z 2,81 DEM za kilogram julija 1993 zvišali na 3,45 DEM avgusta istega leta, nato na 3,94 DEM septembra in nazadnje na 4,55 DEM oktobra 1993. Družba Sewon se v tej pomembni fazi omejevalnega sporazuma nikakor ni poskušala oddaljiti od drugih proizvajalcev s sprejetjem zares konkurenčne cenovne politike.
97 Kar zadeva odzive drugih udeležencev omejevalnega sporazuma na ravnanje družbe Sewon, teh ni mogoče šteti za dokaz dejanskega neizvajanja protikonkurenčnih sporazumov, ampak za logične pritožbe, naslovljene na partnerja, ki je poskušal pridobiti tržno prednost pred drugimi udeleženci, hkrati pa ostati del navedenega omejevalnega sporazuma.
98 Iz teh ugotovitev izhaja, da trditev, da družba Sewon dejansko ni izvajala sporazumov o cenah, ni dokazana, saj razlik v obsegu izvajanja sporazumov o cenah, ki jih tožeči stranki navajata v podporo svoji tožbi, v obravnavanem primeru ni mogoče šteti za dejansko neizvajanje teh sporazumov.
99 Drugič, kar zadeva domnevno neizvajanje sporazumov o količinskem obsegu prodaje, je treba najprej spomniti, da je Komisija v Odločbi (uvodna izjava 378) navedla, da so udeleženci omejevalnega sporazuma šteli kvote, ki so jim bile dodeljene, za „minimalne količine“ in da se je „[s]porazum [...] spoštoval, če je uspelo vsakemu udeležencu prodati vsaj količine, ki so mu bile dodeljene.“
100 Kot so upravičeno poudarila vsa zadevna podjetja, je ta trditev v najboljšem primeru v nasprotju z očitanimi dejstvi, ker cilj zviševanja cen, ki je bil glavni cilj udeležencev omejevalnega sporazuma, nujno pomeni omejevanje proizvodnje lizina in torej dodeljevanje največjih prodajnih kvot. To potrjujejo zlasti uvodna izjava 221 in naslednje v Odločbi, ki zadevajo presojo sporazumov o količinah glede na člen 81(1) ES in v katerih Komisija omenja omejitve prodaje. Zato je treba to trditev Komisije obravnavati kot popolnoma neupoštevno.
101 Nato je pomembno navesti, da je treba glede na Odločbo pri analizi tega, ali je družba Sewon dejansko izvajala sporazume o količinskem obsegu prodaje, razlikovati med dvema obdobjema, in sicer pred januarjem 1995 in po njem.
102 Kar zadeva prvo obdobje, je treba navesti, da je bil v skladu z uvodno izjavo 211 Odločbe po sestankih 18. februarja in 12. marca 1991 sklenjen sporazum med družbami Ajinomoto, Kyowa in Sewon, da bo zadnjenavedena v letu 1991 omejila svoj količinski obseg prodaje v Evropi na raven iz leta 1990. Poleg tega je družba Sewon, potem ko je sprejela načrt porazdelitve prodaje za leto 1992, ki sta ga predlagali družbi Ajinomoto in Kyowa, pristala na omejitev svoje prodaje v Evropi na 6000 ton (uvodna izjava 214 Odločbe). Nazadnje, čeprav podjetja, udeležena v omejevalnem sporazumu, niso sklenila skupnega sporazuma o porazdelitvi količinskih prodajnih kvot za leto 1993, je družba Sewon 8. decembra 1993 pristala na skupni sporazum o dodelitvi količinskih prodajnih kvot vsem proizvajalcem za leto 1994, v skladu s katerim sta bili tej družbi dodeljeni osnovna kvota, enaka njeni prodaji v letu 1993, in dodatna kvota 2000 ton na podlagi predvidenega povečanja prodaje (uvodni izjavi 215 in 216 Odločbe). V tej fazi je treba spomniti, da sta tožeči stranki v tožbi izrecno navedli, da ne postavljata pod vprašaj ali izpodbijata nobene ugotovitve o dejstvih iz Odločbe in da nasprotujeta samo znesku globe, ki jima je bila naložena s členom 2 navedene odločbe.
103 Tožeči stranki se v podporo svoji trditvi, da nista spoštovali sporazumov o količinah, sklicujeta na nenehno povečevanje svoje proizvodnje in prodaje lizina od leta 1990.
104 V zvezi s tem se, prvič, sklicujeta na različne številčne podatke, na katere je bilo opozorjeno v tožbi in ki so povezani z zgoraj navedenimi dejavnostmi, ki nikakor ne dokazujejo dejanskega neizvajanja sporazumov o količinskem obsegu prodaje, opisanih v točki 102 zgoraj.
105 Tako številčni podatki, navedeni v tabeli na strani 33 tožbe in v uvodni izjavi 48 Odločbe, prikazujejo skupno proizvodnjo in prodajo lizina v tonah ter torej ne dokazujejo, da družba Sewon ni spoštovala sprejetih sporazumov o omejitvah te prodaje v Evropi. Poleg tega podatki za leto 1994, navedeni v tej tabeli, kažejo, da se je družba Sewon dejansko držala kvote, ki ji je bila dodeljena za to leto. Čeprav tožeči stranki nista predložili nobenega podatka za prodajo lizina v Evropi leta 1990, kar onemogoča primerjavo med letoma 1990 in 1991, podatki za leto 1992 razkrivajo, da je bila prodaja družbe Sewon v Evropi leta 1992 precej manjša od 6000 ton.
106 Drugič, sklicevanje na notranje tržno poročilo z dne 3. maja 1993 (priloga 15 k tožbi), v katerem je mogoče najti navedbo „Nadaljujte politiko proizvodnje s polno zmogljivostjo/prodaje vseh količin“, je prav tako popolnoma neupoštevno, ker je ta navedba samo izraz namere, ki nikakor ne dokazuje dejanskega neizvajanja sporazumov o količinah.
107 Tretjič, izjava predstavnika družbe ADM z dne 23. avgusta 1994 (priloga 16 k tožbi), v skladu s katero „[družba Sewon] vedno zahteva dodatne kvote, čeprav je že tako edina [,ki prodaja] s polno zmogljivostjo,“ sama po sebi ni dokaz zgoraj navedenega neizvajanja. Poleg tega je treba v zvezi z letom 1994 opozoriti, da tabela v uvodni izjavi 267 Odločbe, ki vsebuje primerjavo med svetovnimi tržnimi deleži, dodeljenimi tega leta vsakemu udeležencu kartela na podlagi sporazumov, in dejanskimi tržnimi deleži, jasno kaže, da družba Sewon očitno ni presegla kvote, ki ji je bila dodeljena na podlagi zadevnih sporazumov, saj je bil njen dejanski svetovni tržni delež precej manjši od dodeljenega. Tožeči stranki nista v zvezi s tem predložili ničesar, kar bi dokazovalo, da so podatki v zgoraj navedeni tabeli napačni.
108 Torej tožeči stranki ne moreta uveljavljati olajševalne okoliščine dejanskega neizvajanja sporazumov o količinskem obsegu prodaje za obdobje od julija 1990 do decembra 1994.
109 Kar zadeva zadnjih šest mesecev omejevalnega sporazuma, to je od januarja do junija 1995, je treba poudariti, da so se vsa zadevna podjetja na sestanku 18. januarja 1995 dogovorila ohraniti tržne deleže, ki so jih določila za leto 1994, razen družbe Sewon, ki je zavrnila predlagano kvoto in zahtevala večji tržni delež (uvodna izjava 154 Odločbe). Poleg tega so vsi udeleženci omejevalnega sporazuma na sestanku 21. aprila 1995 primerjali proizvodne kvote, določene za leto 1994 in prvo četrtletje 1995, s podatki o dejanski prodaji v istem obdobju. Takrat so družbe Ajinomoto, ADM, Cheil in Kyowa ostro nasprotovale dejstvu, da je družba Sewon povečala količinski obseg prodaje, da bi presegla svojo kvoto za leto 1995, vendar je to podjetje kljub temu potrdilo svoj prodajni cilj (uvodna izjava 160 Odločbe). Nazadnje, družbe ADM, Kyowa in Cheil so se na sestanku 27. aprila 1995 spet pritožile nad povečanjem količinskega obsega prodaje družbe Sewon in nepopolnimi informacijami, ki jih je ta predložila (uvodna izjava 164 Odločbe).
110 Komisija je na podlagi teh elementov presodila, da je imela družba Sewon od leta 1995 pasivno vlogo v zvezi s sporazumom o količinah, ker ni bila več udeležena v tem sporazumu in ker je poleg tega druge proizvajalce prenehala obveščati o količinskem obsegu svoje prodaje (uvodna izjava 365 Odločbe).
111 Ravnanje družbe Sewon, opisano v točki 109, kaže, da se je to podjetje v resnici vzdržalo izvajanja sporazuma o količinah v obdobju od januarja do junija 1995, s čimer se je brez zadržkov strinjal tudi zastopnik Komisije na obravnavi 25. aprila 2002.
112 Ne glede na vprašanje, kako natančno označiti ravnanje družbe Sewon z vidika olajševalnih okoliščin, navedenih v Smernicah, ostaja dejstvo, da je bilo tožečima strankama v Odločbi priznano 20‑odstotno zmanjšanje povečanja, ki je bilo uporabljeno zanju zaradi trajanja kršitve, kar ustreza 5,71-odstotnemu zmanjšanju osnovnega zneska globe.
113 Ker zmanjšanje, ki ga je odobrila Komisija, in tisto, ki ga zahtevata tožeči stranki, temeljita na istih dejstvih, Sodišče prve stopnje v okviru svoje neomejene pristojnosti presoja, da je zmanjšanje, ki je bilo tožečima strankama že odobreno, popolnoma ustrezno glede na ravnanje družbe Sewon v zvezi s sporazumom o količinskem obsegu prodaje za obdobje od januarja do junija 1995.
Sodelovanje družbe Sewon v upravnem postopku
Trditve strank
114 Tožeči stranki trdita, da je Komisija kršila določbe oddelka C obvestila o ugodni obravnavi, ker je zavrnila izrazito zmanjšanje zneska globe zanju, ki znaša od 50 % do 75 %, in jima priznala samo 50-odstotno zmanjšanje na podlagi oddelka D navedenega obvestila.
115 V zvezi s tem po eni strani navajata, da je Komisija napačno sklepala, da družba Sewon ne izpolnjuje pogoja iz oddelka B(d) obvestila o ugodni obravnavi, na katerega se nanaša zlasti oddelek C tega obvestila, ker je menila, da njuno sodelovanje „ni bilo popolnoma prostovoljno“, čeprav sta ji v skladu s to določbo posredovali vse upoštevne informacije ter še naprej nepretrgano in v celoti sodelovali ves čas preiskave. Dejstvo, da sta se v družbah Kyowa in ADM preiskavi že začeli in da je bila družbi Sewon poslana zahteva za informacije, naj ne bi bilo upoštevno, ker naj ne bi bilo ne v oddelku B(d) ne v oddelku C obvestila o ugodni obravnavi zahtevano, da se mora sodelovanje začeti pred začetkom preiskovalnih ukrepov.
116 Po drugi strani naj bi bil izpolnjen tudi drugi pogoj iz zgoraj navedenega oddelka C, in sicer da je treba informacije predložiti po preiskavi, vendar preden ima Komisija dovolj dokazov za začetek postopka za sprejetje odločbe. Preiskavi v prostorih družb ADM in Kyowa naj namreč ne bi omogočili razkritja informacij o kršitvi med letoma 1990 in 1992.
117 Komisija navaja, prvič, da je bila družba Sewon brez dvoma prva, ki je predložila celovita in odločilna dokazila o trajanju omejevalnega sporazuma, a da je bila družba Ajinomoto tista, ki je prva zagotovila odločilne dokaze v zvezi z obdobjem po vstopu družbe ADM na trg.
118 Drugič, družba Sewon naj ne bi izpolnjevala pogoja iz oddelka B(d) obvestila o ugodni obravnavi, saj naj bi za to, da bi se sodelovanje štelo za „nepretrgano in […] celot[no]“, podjetje moralo predložiti celovite dokaze samo od sebe, in ne šele po prejeti zahtevi za informacije na podlagi člena 11 Uredbe št. 17, kot je bilo v tem primeru. To razlago naj bi potrjevala tudi zgoraj navedena sodba Cascades proti Komisiji.
119 Tretjič, po mnenju Komisije ni šlo za položaj, v katerem po preiskavah, izvedenih pri udeležencih omejevalnega sporazuma, ne bi imela dovolj informacij, da bi upravičila začetek postopka.
120 Nazadnje, tudi če je družba Sewon izpolnjevala pogoje iz oddelka C obvestila o ugodni obravnavi, naj ne bi bila nujno upravičena do večjega zmanjšanja od tistega, ki ji je bilo priznano na podlagi oddelka D navedenega obvestila, to je 50 % zneska globe, ki bi ji bila sicer naložena.
Presoja Sodišča prve stopnje
121 Najprej je treba spomniti, da je Komisija v obvestilu o ugodni obravnavi opredelila pogoje, pod katerimi so lahko podjetja, ki sodelujejo z njo med preiskavo omejevalnega sporazuma, oproščena globe ali jim je odobreno zmanjšanje zneska globe, ki bi ga sicer morala plačati (glej oddelek A(3) obvestila o ugodni obravnavi).
122 Kar zadeva uporabo obvestila o ugodni obravnavi za primer družbe Sewon, se ne izpodbija, da ta ne spada na področje uporabe oddelka B tega obvestila, v katerem je predviden primer, ko podjetje Komisijo obvesti o tajnem omejevalnem sporazumu, še preden je ta uvedla preiskavo (kar lahko privede do najmanj 75‑odstotnega zmanjšanja zneska globe).
123 Ker pa tožeči strani menita, da je Komisija nepravilno zavrnila njuno upravičenost do zmanjšanja iz oddelka C obvestila o ugodni obravnavi, je treba preveriti, ali je Komisija napačno razlagala pogoje uporabe navedenega oddelka.
124 V oddelku C obvestila o ugodni obravnavi, z naslovom „Izrazito zmanjšanje zneska globe“, je določeno:
„Podjetju, ki Komisiji razkrije tajni omejevalni sporazum, potem ko je ta z odločbo uvedla preiskavo proti podjetjem, udeležencem omejevalnega sporazuma, pri čemer ta preiskava ni mogla dati zadostne podlage za to, da bi se začel postopek za sprejetje odločbe, se ob tem, da izpolnjuje pogoje, navedene v oddelku B, od (b) do (e), odobri od 50- do 75-odstotno zmanjšanje globe.“
125 Pogoji iz oddelka B, na katere se sklicuje v oddelku C, se nanašajo na podjetje, ki:
„(b) je prvo posredovalo odločilne dokaze o obstoju omejevalnega sporazuma;
(c) je najkasneje ob razkritju omejevalnega sporazuma prenehalo sodelovati pri nezakoniti dejavnosti;
(d) Komisiji posreduje vse upoštevne informacije ter vse dokumente in dokaze, ki jih ima na voljo v zvezi z omejevalnim sporazumom, in še naprej nepretrgano in v celoti sodeluje ves čas preiskave;
(e) ni prisililo drugega podjetja, da sodeluje pri omejevalnemu sporazumu, in ni bilo pobudnik nezakonite dejavnosti ali ni imelo odločilne vloge pri njej.“
126 Komisija je v Odločbi menila, da nobeno od zadevnih podjetij ni upravičeno do izrazitega zmanjšanja globe na podlagi oddelka C obvestila o ugodni obravnavi, ker nobeno od njih ne izpolnjuje pogojev, navedenih v oddelku B, od (b) do (e), na katere se nanaša oddelek C (uvodna izjava 429).
127 Iz uvodnih izjav od 423 do 425 Odločbe izhaja, kot trdita tožeči stranki, tožena stranka pa tega ne izpodbija, da je Komisija zaradi razlogov, navedenih v uvodni izjavi 423 Odločbe, implicitno priznala, da je družba Sewon izpolnila pogoje, določene v oddelku B(b), (c) in (e) obvestila o ugodni obravnavi. Upravičenost do zmanjšanja, določenega v oddelku C tega obvestila, jima je bila zavrnjena samo zato, ker sodelovanje družbe Sewon domnevno ni bilo v skladu s pogoji iz oddelka B(d) obvestila o ugodni obravnavi.
128 Vendar pa so razlogi, ki jih v zvezi s tem navaja Komisija (uvodna izjava 424 Odločbe), očitno v nasprotju tako z besedilom oddelka B(d) obvestila o ugodni obravnavi kot z vsebino določb oddelka C navedenega obvestila.
129 Kar zadeva prvi navedeni razlog, in sicer da je Komisija, ko je družba Sewon začela sodelovati, že imela dovolj informacij, da bi dokazala obstoj omejevalnega sporazuma od vstopa družbe ADM na trg, ta razlog ne more upravičiti tega, da je Komisija zavrnila izpolnjevanje pogoja, določenega v oddelku B(d), in da posledično ni uporabila oddelka C obvestila o ugodni obravnavi.
130 V zvezi s tem iz uvodne izjave 423 Odločbe izhaja, da je Komisija sama menila, da je bila družba Sewon „prva udeleženka omejevalnega sporazuma, ki je predložila celovita in odločilna dokazila o obstoju ugotovljene kršitve“, in da so dokumenti, ki jih je zagotovila, kar zadeva prvo fazo omejevalnega sporazuma med letoma 1990 in 1992, „glavni vir dokazov, ki jih je Komisija uporabila pri pripravi te odločbe“. Komisija je v odgovoru na tožbo priznala tudi, da je družba Sewon prva predložila celovita in odločilna dokazila o trajanju omejevalnega sporazuma. V teh okoliščinah ni mogoče zanikati, da je družba Sewon Komisiji posredovala „vse upoštevne informacije ter vse dokumente in dokaze, ki jih [je imela] na voljo v zvezi z omejevalnim sporazumom“ v smislu oddelka B(d) obvestila o ugodni obravnavi.
131 Opozoriti je treba, da je Komisija v svojih pisanjih poskušala utemeljiti stališče s sklicevanjem na drugi pogoj, določen v oddelku C obvestila o ugodni obravnavi, v skladu s katerim je potrebno, da izvedena preiskava ne omogoči zadostne podlage za to, da bi se začel postopek za sprejetje odločbe. S tem želi Komisija trditi, da je v času sodelovanja družbe Sewon že imela informacije, ki jih je predložila družba Ajinomoto, v zvezi z obstojem omejevalnega sporazuma med letoma 1992 in 1995, kar ji je že omogočalo začeti postopek.
132 Sodišče prve stopnje te trditve ne more sprejeti.
133 Poleg tega da se Komisija v Odločbi ne opira na ta drugi pogoj oddelka C obvestila o ugodni obravnavi, ampak samo na neuporabo oddelka B(d), na katerega se nanaša oddelek C, ostaja dejstvo, da so bile vsekakor informacije družbe Sewon o predhodnem obstoju omejevalnega sporazuma med letoma 1990 in 1992 tiste, ki so Komisiji omogočile, da je lahko začela postopek zoper družbi Ajinomoto in Kyowa in tudi samo družbo Sewon za to obdobje kršitve ter da je posledično lahko bistveno povečala zneske njihovih glob na podlagi trajanja kršitve. Zato bi bil v tem primeru pogoj iz oddelka C, ki zadeva nezmožnost začetka postopka na podlagi informacij, pridobljenih v fazi preiskav, tudi ob dobesedni razlagi izpolnjen, ker Komisija ni mogla začeti postopka za obdobje kršitve med letoma 1990 in 1992, dokler ni družba Sewon predložila dokazil, ki jih je imela.
134 Kar zadeva drugi navedeni razlog, in sicer da je družba Sewon razkrila omejevalni sporazum šele potem, ko je Komisija izvedla preiskavi v prostorih družb ADM in Kyowa, je tudi ta neutemeljen z vidika določb oddelka B(d) obvestila o ugodni obravnavi in določb oddelka C tega obvestila v zvezi z drugim pogojem. Uporaba določb oddelka B(d) ni pogojena z neobstojem preiskav, določbe oddelka C pa se nanašajo natanko na primer, v katerem so bile izvedene preiskave v podjetjih, udeleženih v omejevalnem sporazumu.
135 Nazadnje je treba zavrniti še zadnji razlog, naveden v Odločbi, in sicer da je družba Sewon precejšen del zagotovljenih informacij predložila v odgovor na zahtevo za informacije na podlagi člena 11(1) Uredbe št. 17 in da sodelovanje tega podjetja ni bilo popolnoma prostovoljno.
136 V zvezi s tem se Komisija sklicuje na ustaljeno sodno prakso, v skladu s katero sodelovanje pri preiskavi, ki ne presega tega, kar izhaja iz obveznosti podjetij na podlagi člena 11(4) in (5) Uredbe št. 17, ne utemeljuje zmanjšanja globe (sodba Sodišča prve stopnje z dne 10. marca 1992 v zadevi Solvay proti Komisiji, T‑12/89, Recueil, str. II-907, točka 341, in zgoraj navedena sodba Cascades proti Komisiji, točka 260).
137 Vendar iz iste sodne prakse izhaja tudi, da je zmanjšanje globe utemeljeno, če je podjetje poslalo informacije, ki presegajo tisto, kar lahko Komisija zahteva na podlagi člena 11 Uredbe št. 17 (v tem smislu glej zgoraj navedeno sodbo Cascades proti Komisiji, točki 261 in 262).
138 V obravnavanem primeru zadošča ugotovitev, da informacije, ki jih je družba Sewon predložila v odgovoru, presegajo to, kar je zahtevala Komisija. Kot je namreč Komisija sama ugotovila v uvodni izjavi 172 Odločbe, „je družba Sewon predložila tudi informacije o sestankih, ki v zahtevi Komisije niso bili omenjeni[, in je] zatem še naprej zagotavljala dodatne informacije.“
139 Poleg tega je zavrnitev upravičenosti tožečih strank do zmanjšanja, določenega v oddelku C obvestila o ugodni obravnavi, ker jima je bila poslana zahteva za informacije, tudi v nasprotju s pogoji te določbe.
140 Kot je bilo že navedeno, se oddelek C obvestila o ugodni obravnavi nanaša na primer, ko je Komisija „z odločbo uvedla preiskavo“ – ukrep, določen s členom 14(3) Uredbe št. 17 – „pri podjetjih, udeležencih omejevalnega sporazuma“, ne da bi ji to omogočilo začeti postopek. V tem primeru je Komisija v fazi, ko je družba Sewon sodelovala z njo, že izvedla preiskavi v podjetjih, udeleženih v omejevalnem sporazumu, in sicer v družbah ADM in Kyowa (uvodna izjava 168 Odločbe), ne da bi ji to omogočilo začeti postopek za sprejetje odločbe. Po teh preiskavah se je nadaljeval predhodni preiskovalni postopek s pošiljanjem zahtev za informacije na podlagi člena 11 Uredbe št. 17 (uvodna izjava 171 Odločbe). Poleg tega je mogoče opozoriti, da v prostorih družbe Sewon ni bila izvedena nobena preiskava, kar v preostalem ni nujno izključevalo uporabe oddelka C obvestila o ugodni obravnavi, tudi če ta preiskava ni dala zadostne podlage za to, da bi se začel postopek za sprejetje odločbe.
141 Zato okoliščina, da je bila družbi Sewon poslana zahteva za informacije na podlagi člena 11(1) Uredbe št. 17, ne more biti odločilna za izključitev upravičenosti do izrazitega od 50- do 75-odstotnega zmanjšanja zneska globe v okviru oddelka C obvestila o ugodni obravnavi, zlasti ker je taka zahteva milejši ukrep kot preiskava, izvedena na podlagi odločbe.
142 Ta razlaga je jasno potrjena v sodbi Sodišča prve stopnje z dne 14. maja 1998 v zadevi Mo och Domsjö proti Komisiji (T-352/94, Recueil, str. II‑1989), v kateri je Sodišče prve stopnje – potem ko je poudarilo, da je podjetje Stora predložilo informacije, ki presegajo to, kar lahko Komisija zahteva na podlagi zahteve za informacije (točka 401 sodbe) – presodilo, da „čeprav je podjetje Stora sodelovalo šele po začetku preiskav Komisije v podjetjih na podlagi člena 14(3) Uredbe št. 17, Komisija z zmanjšanjem zneska temu podjetju naložene globe za dve tretjini ni prekoračila svoje diskrecijske pravice, ki jo ima pri določanju zneskov glob“ (točka 402 sodbe). Čeprav ta sodba zadeva odločbo, sprejeto pred objavo obvestila o ugodni obravnavi, je razlaga, ki jo vsebuje, veljavna v okviru uporabe določb oddelka C navedenega obvestila.
143 V teh okoliščinah je treba sklepati, da je Komisija kršila oddelek C obvestila o ugodni obravnavi.
144 Zato mora Sodišče prve stopnje v okviru svoje neomejene pristojnosti odločiti, kolikšno zmanjšanje globe je treba odobriti tožečima strankama na podlagi oddelka C obvestila o ugodni obravnavi. Komisija trdi, da zmanjšanje, odobreno na tej podlagi, ne bi bilo nujno večje od 50‑odstotnega zmanjšanja, ki ga je v tem primeru priznala na podlagi oddelka D navedenega obvestila.
145 Vendar je treba poudariti, da so bile informacije, ki jih je predložila družba Sewon, odločilne za ugotavljanje obstoja kršitve med letoma 1990 in 1992 ter torej za ugotavljanje trajanja omejevalnega sporazuma, to pa upravičuje 60‑odstotno zmanjšanje zneska globe.
Način izračuna in končni znesek globe
146 Komisija je v Odločbi tožečima strankama priznala dve olajševalni okoliščini, in sicer njuno pasivno vlogo leta 1995 glede prodajnih kvot, kar je privedlo do 20‑odstotnega zmanjšanja povečanja, uporabljenega za družbo Sewon zaradi trajanja kršitve (uvodna izjava 365), in njuno prenehanje kršitve takoj po posegu javnega organa (uvodna izjava 384), kar je upravičilo 10‑odstotno zmanjšanje številke, dobljene s prvim zmanjšanjem.
147 Ugotoviti je treba, da Komisija pri zgornjih dveh številkah in v nasprotju s tem, kar je storila v primeru družbe Cheil, zmanjšanj, odobrenih zaradi olajševalnih okoliščin, ni uporabila za osnovni znesek globe, določen glede na težo in trajanje kršitve.
148 Sodišče prve stopnje je v pisnem vprašanju, ki je bilo Komisiji poslano 7. februarja 2002, to predvsem pozvalo, naj pojasni in utemelji način izračuna zneska glob.
149 Komisija je v odgovoru z dne 27. februarja 2002 navedla, da se povečanja in zmanjšanja, namenjena upoštevanju olajševalnih in oteževalnih okoliščin, pravilno izračunajo tako, da se odstotni delež uporabi za osnovni znesek globe. Priznala je tudi, da v okviru Odločbe tega načina izračuna ni uporabljala sistematično, zlasti kar zadeva primer družb Ajinomoto in ADM.
150 Tožeči stranki sta med obravnavo navedli, da ne ugovarjata načinu izračuna zneska glob, ki ga je predlagala Komisija.
151 Pri tem je pomembno poudariti, da Komisija v skladu s Smernicami, potem ko določi osnovni znesek globe ob upoštevanju teže in trajanja kršitve, poveča in/ali zmanjša navedeni znesek na podlagi oteževalnih ali olajševalnih okoliščin.
152 Glede na besedilo Smernic Sodišče prve stopnje meni, da je treba odstotne deleže povečanj ali zmanjšanj zaradi oteževalnih ali olajševalnih okoliščin uporabiti za osnovni znesek globe, določen glede na težo in trajanje kršitve, in ne za znesek, dobljen z že uporabljenim povečanjem na podlagi trajanja kršitve, ali za številko, ki je rezultat prvega povečanja ali zmanjšanja zaradi oteževalnih ali olajševalnih okoliščin. Kot je pravilno poudarila Komisija v odgovoru na pisno vprašanje Sodišča prve stopnje, zgoraj opisani način izračuna zneska glob izhaja iz besedila Smernic, z njim pa se zagotavlja enako obravnavanje različnih podjetij, udeleženih v istem kartelu.
153 Treba je spomniti, da je Sodišče prve stopnje v okviru analize ravnanja družbe Sewon v zvezi s sporazumi o količinskem obsegu prodaje ugotovilo (točka 111 zgoraj), da se je to podjetje dejansko vzdržalo izvajanja navedenih sporazumov v obdobju od januarja do junija 1995. Ko je Sodišče prve stopnje ugotovilo, da zmanjšanje, ki ga je odobrila Komisija zaradi pasivne vloge družbe Sewon glede prodajnih kvot, in tisto, ki ga zahtevata tožeči stranki za neizvajanje sporazumov, temeljita na istih dejstvih, je presodilo (točka 113 zgoraj), da je 20‑odstotno zmanjšanje povečanja, uporabljenega zaradi trajanja kršitve, popolnoma ustrezno. To zmanjšanje ustreza 5,71-odstotnemu zmanjšanju osnovnega zneska globe (21 milijonov EUR).
154 Poleg tega je treba opozoriti, da 10‑odstotno zmanjšanje, ki ga je Komisija odobrila zaradi prenehanja kršitve takoj po posegu javnega organa in uporabila za znesek 19,8 milijona EUR, dobljen s prvim zmanjšanjem zaradi pasivne vloge družbe Sewon, ustreza približno 9,43‑odstotnemu zmanjšanju osnovnega zneska, ki je dejansko ustrezno.
155 V teh okoliščinah Sodišče prve stopnje v okviru svoje neomejene pristojnosti ugotavlja, da je treba 5,71‑odstotnemu zmanjšanju prišteti 9,43‑odstotno zmanjšanje, navedeno v prejšnji točki, rezultat tega pa je skupno 15,14‑odstotno zmanjšanje zaradi olajševalnih okoliščin, ki ga je treba uporabiti za osnovni znesek globe. Iz tega izhaja globa, ki pred uporabo določb obvestila o ugodni obravnavi znaša 17.820.600 EUR.
156 Zaradi zgoraj navedenih razlogov je treba tožečima strankama odobriti 60‑odstotno zmanjšanje zneska 17.820.600 EUR na podlagi oddelka C obvestila o ugodni obravnavi, kar ustreza zmanjšanju za 10.692.360 EUR. Zato je končni znesek globe, naložene tožečima strankama, 7.128.240 EUR.
Stroški
157 Sodišče prve stopnje lahko v skladu s členom 87(3) Poslovnika, če vsaka stranka uspe samo deloma, odloči, da se stroški delijo ali da vsaka stranka nosi svoje stroške. V obravnavanem primeru je treba odločiti, da tožeči stranki nosita svoje stroške in solidarno dve tretjini stroškov, ki jih je priglasila Komisija.
Iz teh razlogov je
SODIŠČE PRVE STOPNJE (četrti senat)
razsodilo:
1) Znesek globe, solidarno naložene družbama Daesang Corp. in Sewon Europe GmbH, je 7.128.240 EUR.
2) V preostalem se tožba zavrne.
3) Družbi Daesang Corp. in Sewon Europe GmbH nosita svoje stroške in solidarno dve tretjini stroškov Komisije. Komisija nosi tretjino svojih stroškov.
Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 9. julija 2003.
Stvarno kazalo
Dejansko stanje
Postopek in predlogi strank
Pravo
Promet, upoštevan pri presoji teže kršitve
Trditve strank
– Kršitev načela sorazmernosti
– Upoštevanje napačnega prometa in kršitev načela enakega obravnavanja
Presoja Sodišča prve stopnje
– Kršitev načela sorazmernosti
– Kršitev načela enakega obravnavanja
Olajševalne okoliščine
Trditve strank
Presoja Sodišča prve stopnje
Sodelovanje družbe Sewon v upravnem postopku
Trditve strank
Presoja Sodišča prve stopnje
Način izračuna in končni znesek globe
Stroški