Tožba, vložena 24. maja 2013 – Ezz in drugi proti Svetu

(Zadeva T-279/13)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeče stranke: Ahmed Abdelaziz Ezz (Giza, Egipt), Abla Mohammed Fawzi Ali Ahmed Salama (Kairo, Egipt), Khadiga Ahmed Ahmed Kamel Yassin (London, Združeno kraljestvo), Shahinaz Abdel Azizabdel Wahab Al Naggar (Giza, Egipt) (zastopniki: J. Lewis, Queen's Counsel, B. Kennelly, barrister, in J. Binns, solicitor)

Tožena stranka: Svet Evropske unije

Predloga

Tožeče stranke Splošnemu sodišču predlagajo, naj:

Sklep Sveta 2013/144/SZVP z dne 21. marca 2013 o spremembi Sklepa 2011/172/SZVP o omejevalnih ukrepih proti nekaterim osebam in subjektom zaradi razmer v Egiptu (UL L 82, str. 54) in Uredbo Sveta (EU) št. 270/2011 z dne 21. marca 2011 o omejevalnih ukrepih zoper nekatere osebe in subjekte glede na razmere v Egiptu (UL L 76, str. 4), kakor se izvajata s sklepom Sveta z dne 21. marca 2013, razglasijo za nična v delu, v katerem se nanašata na tožeče stranke; in

Toženi stranki naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeče stranke v utemeljitev tožbe na podlagi člena 263 PDEU navajajo šest tožbenih razlogov.

Prvi tožbeni razlog se nanaša na to, (a) da naj Sklep Sveta 2013/144/SVZP ne bi imel primerne pravne podlage, saj naj ne bi izpolnjeval zahteve iz člena 29 PEU, in (b)da naj se Uredba Sveta (EU) št. 270/2011 ne bi smela uporabljati, saj naj ne bi izpolnjevala zahtev iz svoje zatrjevane pravne podlage, člena 215(2) PDEU.

Drugi tožbeni razlog se nanaša na to, da naj merilo za sprejetje omejevalnih ukrepov, kakor je določeno v členu 1 Sklepa Sveta 2011/172/SVZP in členu 2 Uredbe Sveta (EU) št. 270/2011, ne bi bilo izpolnjeno. Tožeče stranke trdijo tudi, da je utemeljitev tožene stranke glede sprejetja omejevalnih ukrepov proti tožečim strankam popolnoma nejasno, nespecifično, nepotrjeno, neupravičeno in nezadostno za utemeljitev uporabe takih ukrepov.

Tretji tožbeni razlog se nanaša na to, da naj bi tožena stranka kršila pravico tožečih strank do obrambe in učinkovitega sodnega varstva, (a) saj naj omejevalni ukrepi ne bi določali nobenega postopka, po katerem bi se tožeče stranke obveščalo o dokazih, na katerih je temeljil sklep o zamrznitvi njihovih sredstev, in ki bi jim omogočal primerno predstavitev stališč o teh dokazih; (b) podana obrazložitev naj bi vsebovala splošno, nepotrjeno in nejasno trditev o sodnih postopkih; in (c) tožena stranka naj ne bi podala dovolj informacij, da bi tožeče stranke lahko učinkovito predstavile svoja stališča v odgovor, zaradi česar naj Sodišče ne bi moglo presoditi, ali sta bila odločitev in presoja Sveta utemeljeni in potrjeni s prepričljivimi dokazi.

Četrti tožbeni razlog se nanaša na to, da naj tožena stranka tožečim strankam ne bi posredovala zadostne obrazložitve, ki bi utemeljevala njihovo vključitev v sporne ukrepe, kar naj bi bilo v nasprotju z njeno obveznostjo jasne navedbe dejanskih in specifičnih razlogov, iz katerih je sprejela odločitev, vključno s specifičnimi posamičnimi razlogi, iz katerih je ugotovila, da so tožeče stranke odgovorne za nezakonito prisvojitev egiptovskih javnih sredstev.

Peti tožbeni razlog se nanaša na to, da naj bi tožena stranka neupravičeno in nesorazmerno kršila pravico tožečih strank do lastnine in ugleda.

Šesti tožbeni razlog se nanaša na to, da naj bi vključitev tožene stranke na seznam oseb, proti katerim bodo uporabljali omejevalni ukrepi, temeljila na očitni napaki pri presoji.