Pritožba, ki jo je Gesamtverband Verkehrsgewerbe Niedersachsen eV (GVN) vložila 7. decembra 2020 zoper sodbo Splošnega sodišča (peti senat) z dne 5. oktobra 2020 v zadevi T-583/18, GVN/Evropska komisija

(Zadeva C-666/20 P)

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Pritožnica: Gesamtverband Verkehrsgewerbe Niedersachsen eV (GVN) (zastopnik: C. Antweiler, Rechtsanwalt)

Druge stranke v postopku: Evropska komisija, Zvezna republika Nemčija, zvezna dežela Spodnja Saška

Predloga

Pritožnica Sodišču predlaga, naj:

sodbo Splošnega sodišča z dne 5. oktobra 2020, GVN/Komisija (T-583/18, EU:T:2020:466), v točkah 1 in 2 izreka razveljavi;

če bi pritožbo razglasilo za utemeljeno, ugodi predlogu na prvi stopnji, katerega cilj je bil razglasitev ničnosti odločbe Evropske komisije z dne 12. julija 2018, C(2018) 4385 final¹ .

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnica na prvem mestu trdi, da je Splošno sodišče kršilo člen 47, drugi odstavek, Listine o temeljnih pravicah in postopek, s tem da v celoti ni upoštevalo predloga pritožnice – ki je bil pomemben za odločitev – glede pogojev, pod katerimi imajo nemške zvezne dežele v skladu s členom 64a nemškega Personenbeförderungsgesetz (zakon o prevozu oseb; v nadaljevanju: PBefG) pooblastilo, da člen 45a tega zakona nadomestijo z zakonodajo zvezne dežele.

Pritožnica na drugem mestu očita več kršitev prava Unije.

Najprej, pravo Unije naj bi bilo kršeno, ker je Splošno sodišče v točki 36 izpodbijane sodbe ugotovilo, da med strankama ni sporno, da je nemški zakonodajalec s členom 45a PBefG in členom 8(4), tretji stavek, PBefG nadomestila za javni prevoz oseb z večkratnimi ali sezonskimi šolskimi vozovnicami izvzel iz področja uporabe Uredbe (ES) št. 1370/2007² . S tem naj Splošno sodišče ne bi upoštevalo, da Zvezna republika Nemčija ni v skladu s členom 3(3), drugi stavek, Uredbe št. 1370/2007 Evropske komisije obvestila niti o členu 45a PBefG niti o členu 8(4), tretji stavek, PBefG.

Poleg tega naj bi šlo za kršitev prava Unije s tem, da je Splošno sodišče v točkah 40 in 41 izpodbijane sodbe nezakonito ugotovilo, da lahko zakonodajalec na podlagi člena 3(3) Uredbe št. 1370/2007 ne izvzame iz področja uporabe te uredbe samo predpisov o denarnem nadomestilu obveznosti javne službe za prevoz učencev oziroma dijakov in vajencev, ampak brez nadaljnjega področje uporabe te izjeme omeji s tem, da tako odločitev spremeni, tako da tovrstna nadomestila spet vključi na področje uporabe Uredbe št. 1370/2007. Kajti sprememba, ki jo Splošno sodišče šteje za dopustno, naj bi bila actus contrarius v razmerju do odločitve v skladu s členom 3(3), drugi stavek, Uredbe št. 1370/2007; zanjo naj bi se zato uporabljali enaki formalni pogoji za veljavnost, ki naj v obravnavanem primeru zaradi neobstoja obvestitve Komisije o spremembi ne bi bili izpolnjeni.

Nazadnje naj bi šlo za kršitev prava Unije – namreč členov 107 PDEU in 108(3) PDEU – s tem, da je Splošno sodišče glede drugega tožbenega razloga ugotovilo, da naj zvezna dežela Spodnja Saška na podlagi člena 7a Niedersächsisches Nahverkehrsgesetz (NNVG) ne bi dodelila nobene državne pomoči podjetjem, čeprav so vsa občinska podjetja v celoti prejela finančna sredstva, ki jih je zvezna dežela Spodnja Saška dala na voljo občinskim izvajalcem potniškega prometa. V nasprotju z ugotovitvijo Splošnega sodišča naj ločitev izvajanja prerogativ javne oblasti izvajalcev potniškega prometa na eni strani od njihove gospodarske dejavnosti kot delničarji prevoznega podjetja, ki ga nadzirajo, na drugi ne bi bila mogoča.

____________

¹     Sklep Evropske komisije, da ne bo ugovarjala ukrepu, ki ga je zvezna dežela Spodnja Saška sprejela v skladu s členom 7a Niedersächsisches Nahverkehrsgesetzes (zakon Spodnje Saške o lokalnem prevozu) (zadeva SA.46538 (2017/NN)) (UL 2018, C 292, str. 1)

²     Uredba (ES) št. 1370/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o javnih storitvah železniškega in cestnega potniškega prevoza ter o razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 1191/69 in št. 1107/70 (UL 2007, L 315, str. 1).