Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Ráckevei Járásbíróság (Madžarska) 8. decembra 2020 – EP in drugi/ERSTE Bank Hungary Zrt.

(Zadeva C-670/20)

Jezik postopka: madžarščina

Predložitveno sodišče

Ráckevei Járásbíróság

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeče stranke: EP, TA, FV és TB

Tožena stranka: ERSTE Bank Hungary Zrt.

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali je treba glede na razlago člena 4(2) Direktive 93/13/EGS¹ o nepoštenih pogojih v potrošniških pogodbah, podano v sodbi C-186/16, Andriciuc in drugi² , šteti, da je pogodbeno določilo o nošenju valutnega tveganja, ki – ne da bi se z njim valutno tveganje izključno in v celoti izrecno naložilo dolžniku – vsebuje le izjavo dolžnika, da „se zaveda morebitnih tveganj transakcije, tako zlasti tega, da lahko gibanje [tečaja] zadevne valute v razmerju do madžarskega forinta breme odplačila kredita tako poveča kot zmanjša[“], jasno in nedvoumno?

Ali zgoraj navedeno pogodbeno določilo izpolnjuje zahtevo iz sodbe C-186/16, Andriciuc in drugi, da mora tako določilo potrošniku omogočati oceno – potencialno pomembnih – gospodarskih vplivov nošenja valutnega tveganja na njegove finančne obveznosti, ob upoštevanju, da dokument z naslovom [„]Obvestilo o splošnih tveganjih financiranja v tuji valuti[“], ki ga je ob sklenitvi pogodbe moral podpisati potrošnik, vsebuje enako sklicevanje na ugodne in neugodne učinke spremembe tečaja, s čimer napotuje na tendenco – na katero je nakazovalo tudi Magyar Bankszövetség (madžarsko združenje bank) –, da se ti ugodni in neugodni finančni učinki na dolgi rok izenačijo?

Ali zgoraj navedeno pogodbeno določilo izpolnjuje zahtevo iz sodbe C-186/16, Andriciuc in drugi, da mora tako določilo potrošniku omogočati oceno – potencialno pomembnih – gospodarskih vplivov nošenja valutnega tveganja na njegove finančne obveznosti, če ne v pogodbi, ne v obvestilu o valutnem tveganju, ki ga je bilo treba podpisati ob sklenitvi pogodbe, ne izrecno, ne implicitno ni navedeno, da bo lahko povečanje obroka odplačila tudi pomembno in celo neomejeno?

Ali je treba glede na razlago člena 4(2) Direktive 93/13/EGS o nepoštenih pogojih v potrošniških pogodbah, podano v sodbi C-186/16, Andriciuc in drugi, šteti, da je pogodbeno določilo o nošenju valutnega tveganja, v katerem ni izrecno navedeno, da valutno tveganje izključno in v celoti nosi dolžnik, jasno in nedvoumno, če iz pogodbenih določil ni izrecno razvidno, bo lahko povečanje obroka odplačila tudi pomembno in celo neomejeno?

Ali tozadevna izjava potrošnika, ki je v tipiziranem aneksu k pogodbi formulirana na splošno, sama po sebi zadostuje za ugotovitev, da je obvestilo o valutnem tveganju izpolnjevalo zahtevo iz sodbe C-186/16, Andriciuc in drugi, v skladu s katero mora biti obvestilo tako, da lahko povprečni potrošnik na njegovi podlagi oceni tudi – potencialno pomembne – gospodarske vplive prevalitve valutnega tveganja na njegove finančne obveznosti, če ta sklep ni utemeljen z nobenim drugim določilom pogodbe in obvestila?

Ali je glede na ugotovitve iz sodbe C-l86/16, Andriciuc in drugi, s členom 4(2) Direktive 93/13/EGS o nepoštenih pogojih v potrošniških pogodbah skladna interpretacija Kúria (vrhovno sodišče), da „to, da je tožena stranka tožečo stranko obvestila o valutnem tveganju, samo po sebi izraža, da je morala tožeča stranka realno računati s tem tveganjem“?

____________

¹ Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nepoštenih pogojih v potrošniških pogodbah (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 2, str. 288, in popravek v UL 2019, L 214, str. 25).

² Sodba z dne 20. septembra 2017, Andriciuc in drugi, C-186/16, EU:C:2017:703