Zadeva T‑398/10
(objava odlomkov)
Fapricela – Indústria de Trefilaria, SA
proti
Evropski komisiji
„Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Evropski trg jekla za prednapenjanje – Določanje cen, razdelitev trga in izmenjava občutljivih poslovnih informacij – Sklep o ugotovitvi kršitve člena 101 PDEU – Sodelovanje v upravnem postopku”
Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (šesti senat) z dne 15. julija 2015
1. Konkurenca – Upravni postopek – Odločba Komisije o ugotovitvi kršitve – Dokazno breme Komisije, da dokaže kršitev in njeno trajanje – Obseg dokaznega bremena – Stopnja natančnosti, ki se zahteva od dokaznih elementov Komisije – Sklop indicev – Sodni nadzor – Obseg – Odločba, glede katere sodišče ostaja v dvomu – Spoštovanje načela domneve nedolžnosti
(Člen 101 PDEU; Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 48; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 2)
2. Konkurenca – Upravni postopek – Odločba Komisije o ugotovitvi kršitve – Način dokazovanja – Listinski dokazi – Presoja dokazne vrednosti dokumenta – Merila – Dokument nastal v neposredni zvezi s temi dejstvi ali ga je napisala neposredna priča teh dejstev – Izjave, ki nasprotujejo interesom avtorja izjave – Velika dokazna vrednost
(Člen 101 PDEU; Sporazum o EGP, člen 53; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 2)
3. Akti institucij – Obrazložitev – Obveznost – Obseg – Presoja obveznosti obrazložitve na podlagi okoliščin v obravnavanem primeru – Nujnost opredelitve vseh upoštevnih pravnih in dejanskih okoliščin – Neobstoj
(Člen 296 PDEU)
4. Omejevalni sporazumi – Sporazumi in usklajena ravnanja, ki pomenijo enotno kršitev – Podjetja, ki bi jim bilo mogoče očitati kršitev, ki jo tvori sodelovanje pri globalnem omejevalnem sporazumu – Merila – Enoten cilj in skupen načrt – Neseznanjenost z vsemi sklopi omejevalnega sporazuma – Posledice
(Člen 101 PDEU; Sporazum o EGP, člen 53; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 2)
5. Omejevalni sporazumi – Sodelovanje na sestankih s protikonkurenčnim ciljem – Okoliščina, ki ob nedistanciranju od sprejetih odločitev, dopušča sklepanje o sodelovanju pri omejevalnemu sporazumu, ki iz njih sledi – Javno distanciranje – Presoja
(Člen 101 PDEU; Sporazum o EGP, člen 53)
6. Omejevalni sporazumi – Sporazumi med podjetji – Domnevno sodelovanje pod prisilo –Okoliščina, ki ne upravičuje podjetja, ki ni uporabilo možnosti prijave pri pristojnih organih
(Člen 101 PDEU; Sporazum o EGP, člen 53)
7. Sodni postopek – Navajanje novih razlogov med postopkom – Pogoji – Nov tožbeni – Pojem – Trditve, ki pomenijo tesno zvezo s tožbenim razlogom, navedenim v vlogi, s katero se je začel postopek – Izključitev
(Poslovnik Splošnega sodišča (1991), člen 48(2))
8. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Določitev osnovnega zneska – Teža kršitve – Merila presoje – Pooblastilo Komisije za odločanje po lastnem preudarku – Meje – 86106 / Spoštovanje načel sorazmernosti in individualizacije kazni in sankcij
(Člen 101 PDEU; Sporazum o EGP, člen 53; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2) in (3); Obvestilo Komisije 2006/C 210/02, točki 13 in od 19 do 23)
9. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Določitev osnovnega zneska – Opredelitev vrednosti prodaje – Upoštevanje edine vrednosti prodaje, ustvarjene v neposredni ali posredni povezavi s kršitvijo v zadevnem geografskem sektorju – Promet podjetja – Nevplivanje
(Člen 101 PDEU; Sporazum o EGP, člen 53; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2); Obvestilo Komisije 2006/C 210/02, točka 13)
10. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Določitev osnovnega zneska – Teža kršitve –Določitev stopnje teže glede na različne kategorije podjetij, ki so storila enotno kršitev –Majhna razlika med stopnjami, ki se uporabljajo za podjetja, ki so storila kršitev – Spoštovanje načela enakega obravnavanja – Presoja
(Člen 101 PDEU; Sporazum o EGP, člen 53; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2) in (3))
11. Konkurenca – Globe – Znesek – Diskrecijska pravica Komisije – Sodni nadzor – Neomejena pristojnosti sodišča Unije – Učinek – Uporaba Smernic o načinu določanja glob – Izključitev – Okoliščina, ki se jo upošteva
(Členi 101 PDEU, 102 PDEU in 261 PDEU; Sporazum o EGP, člen 53(1); Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(3) in 31; Obvestilo Komisije 2006/C 210/02)
1. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke od 86 do 89, od 91 do 93 in 124.)
2. Glej besedilo odločbe.
(Glej točki 88 in 90.)
3. Glej besedilo odločbe.
(Glej točki 94 in 213.)
4. Na področju konkurence je omejevalne sporazume mogoče šteti za sestavne dele enotnega protikonkurenčnega sporazuma le, če se dokaže, da spadajo v globalni načrt, ki uresničuje skupni cilj. Poleg tega, samo če je družba, ko je sodelovala pri teh omejevalnih sporazumih, vedela ali bi morala vedeti, da se je s tem vključila v globalni omejevalni sporazum, lahko namreč njeno sodelovanje pri zadevnih omejevalnih sporazumih pomeni izraz njenega pristopa k temu sporazumu.
Nasprotno pa, če je podjetje neposredno sodelovalo pri enem ali več protikonkurenčnih ravnanjih, ki sestavljajo enotno in trajajočo kršitev, vendar ni dokazano, da je s svojim ravnanjem želelo prispevati k vsem skupnim ciljem, za katere so si prizadevali drugi udeleženci kartela, in da je vedelo za vsa protipravna ravnanja, ki so jih navedeni udeleženci predvideli ali izvajali pri izpolnjevanju istih ciljev, kot jim je sledilo to podjetje, ali da je lahko ta ravnanja razumno predvidelo in je bilo pripravljeno sprejeti tveganje, je Komisija upravičena temu podjetju naložiti odgovornost le za ravnanja, pri katerih je neposredno sodelovalo, in za ravnanja, ki so jih drugi udeleženci kartela predvideli ali izvajali pri izpolnjevanju istih ciljev, kot jim je sledilo to podjetje, ter za katera je dokazano, da je to podjetje zanje vedelo ali jih je lahko razumno predvidelo in je bilo pripravljeno sprejeti tveganje. To vseeno ne sme voditi k razbremenitvi odgovornosti tega podjetja za ravnanja, za katera ni sporno, da je pri njih sodelovalo, ali za katera je to podjetje dejansko mogoče šteti za odgovorno. Dejstvo, da podjetje ni bilo udeleženo v vseh elementih omejevalnega sporazuma oziroma je imelo pri vidikih, pri katerih je bilo udeleženo, manjšo vlogo, namreč ni pomembno za ugotovitev obstoja kršitve z njegove strani, saj je treba te dejavnike upoštevati samo pri presojanju teže kršitve in po potrebi pri določanju globe.
Vendar pa je odločbo Komisije, v kateri je opredeljen globalni omejevalni sporazum glede enotne in trajajoče kršitve, mogoče tako razdeliti le, če je, prvič, navedeno podjetje med upravnim postopkom lahko razumelo, da se mu očita tudi vsako od ravnanj, ki sestavljajo to kršitev, in se je torej glede tega lahko branilo, in če je bila, drugič, navedena odločba v zvezi s tem dovolj jasna. Iz tega sledi, da – če so zgoraj navedeni pogoji izpolnjeni – če sodišče Unije ugotovi, da Komisija ni pravno zadostno dokazala, da je podjetje pri udeležbi pri enem od protikonkurenčnih ravnanj, ki tvorijo enotno in trajajočo kršitev, vedelo za druga protikonkurenčna ravnanja drugih udeležencev omejevalnega sporazuma pri izpolnjevanju istih ciljev ali bi jih lahko razumno predvidelo in je bilo pripravljeno sprejeti tveganje, lahko ugotovi le, da temu podjetju ni mogoče naložiti odgovornosti za ta druga ravnanja in s tem za celotno enotno in trajajočo kršitev ter da je treba sporni sklep šteti za neutemeljen zgolj v tem obsegu.
(Glej točke 133 in od 135 do 138.)
5. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke 146, 209 in 282.)
6. Glej besedilo odločbe.
(Glej točko 206.)
7. Glej besedilo odločbe.
(Glej točki 220 in 221.)
8. Na področju konkurence je treba pri odmeri glob upoštevati vse dejavnike, ki lahko vplivajo na presojo teže kršitev, kot je med drugim vloga, ki jo je posamezna stranka imela pri kršitvi, in nevarnost, ki jo take kršitve pomenijo za cilje Unije. Ko kršitev stori več podjetij, je treba preučiti težo v zvezi s sodelovanjem vsakega od njih.
V zvezi s tem dejstvo, da podjetje ni bilo udeleženo pri vseh sestavnih elementih omejevalnega sporazuma ali da je imelo pri vidikih, pri katerih je bilo udeleženo, manjšo vlogo, je treba upoštevati pri presoji teže kršitve in po potrebi pri določitvi globe.
Poleg tega pri izračunu glob, naloženih podjetjem, ki so bila udeležena v kartelu, različno obravnavanje zadevnih podjetij torej izhaja iz izvajanja pooblastil, ki jih ima Komisija v zvezi s tem. Komisija mora namreč v okviru svojega polja proste presoje individualizirati sankcijo glede na ravnanja in značilnosti teh podjetij, da lahko v vsakem primeru zagotovi polno učinkovitost pravil Unije o konkurenci.
Poleg tega načelo sorazmernosti zahteva, da ukrepi institucij ne presežejo meje tistega, kar je primerno in potrebno za dosego zastavljenega cilja. Pri izračunu glob je treba težo kršitve določiti na podlagi številnih dejavnikov in hkrati nobenemu pripisovati nesorazmernega pomena glede na druge dejavnike presoje. Načelo sorazmernosti v tem okviru pomeni, da mora Komisija določiti globo glede na več dejavnikov, ki se upoštevajo pri določitvi teže kršitve, in da mora te dejavnike upoštevati skladno in objektivno upravičeno.
(Glej točke od 254 do 257.)
9. Glej besedilo odločbe.
(Glej točko 267.)
10. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke 291, 294 in od 296 do 300.)
11. Na področju prava konkurence neomejena pristojnost na podlagi člena 261 PDEU, ki jo sodišču Unije podeljuje člen 31 Uredbe št. 1/2003, temu sodišču omogoča, da poleg preprostega nadzora zakonitosti kazni, na podlagi katerega je mogoče le zavrniti ničnostno tožbo ali razglasiti ničnost izpodbijanega akta, nadomesti presojo Komisije s svojo in posledično izpodbijani akt spremeni, tudi če ga ne razglasi za ničnega, pri čemer pa mora upoštevati vse dejanske okoliščine, zlasti pri spremembi naložene globe, kadar presoja vprašanje zneska globe.
Poleg tega je v skladu s členom 23(3) Uredbe št. 1/2003 pri določitvi zneska globe treba poleg teže kršitve upoštevati tudi njeno trajanje. Za določitev zneska glob je treba upoštevati trajanje kršitev in vse dejavnike, ki lahko vplivajo na presojo njihove teže, kot so ravnanje posameznega podjetja, vloga, ki jo je posamezno podjetje imelo pri izvajanju usklajenih ravnanj, dobiček, ki so ga podjetja lahko imela zaradi teh ravnanj, velikost teh podjetij in vrednost zadevnega blaga ter nevarnost, ki jo ta vrsta kršitev pomeni za Unijo. V zvezi s tem je treba upoštevati objektivne dejavnike, kot so vsebina in trajanje protikonkurenčnih ravnanj, njihovo število in intenzivnost, obseg prizadetega trga in škoda, povzročena gospodarskemu javnemu redu. Pri preučitvi je treba prav tako upoštevati relativni pomen in tržni delež odgovornih podjetij ter morebitno ponovno kršitev.
Poleg tega sodišča Unije po naravi globe ne določijo z natančnim aritmetičnim postopkom. Poleg tega izračuni Komisije in njene smernice ne zavezujejo sodišča Unije, kadar odloča na podlagi neomejene sodne pristojnosti, vendar mora opraviti svojo presojo in pri tem upoštevati vse okoliščine primera.
(Glej točke od 420 do 425.)