Zadeva C‑682/15

Berlioz Investment Fund SA

proti

Directeur de l’administration des contributions directes

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe,
ki ga je vložilo Cour administrative (Luxembourg))

„Predhodno odločanje – Direktiva 2011/16/EU – Upravno sodelovanje na področju obdavčevanja – Člen 1(1) – Člen 5 – Zaprosilo za informacije, naslovljeno na tretjo osebo – Zavrnitev odgovora – Kazen – Pojem ‚verjetna pomembnost‘ zahtevanih informacij – Preverjanje zaprošenega organa – Sodno varstvo – Obseg – Listina Evropske unije o temeljnih pravicah – Člen 51 – Izvajanje prava Unije – Člen 47 – Pravica do učinkovitega pravnega sredstva – Dostop sodišča in tretje osebe do zaprosila za informacije, ki ga je naslovil organ prosilec“

Povzetek – Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 16. maja 2017

1.        Temeljne pravice – Listina Evropske unije o temeljnih pravicah – Področje uporabe – Izvajanje prava Unije– Nacionalna ureditev, ki določa denarne sankcije v primeru zavrnitve predložitve informacij v skladu z Direktivo 2011/16 – Vključitev

(Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 51(1); Direktiva Sveta 2011/16, člena 18 in 22(1))

2.        Temeljne pravice – Pravica do učinkovitega sodnega varstva – Meje – Odredba, s katero se želi omogočiti, da se ugodi zahtevi na podlagi Direktive 2011/16, ter ukrep, ki sankcionira nespoštovanje takšne odredbe – Vključitev – Zahteva – Nadzor nad zakonitostjo odredbe

(Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 47)

3.        Približevanje zakonodaj – Upravno sodelovanje na področju obdavčevanja – Direktiva 2011/16 – Izmenjava informacij na zahtevo – Zaprosilo za informacije, naslovljeno na tretjo osebo – Vzpostavitev obveznosti zaprošene države članice, da zaprosilo obravnava, ter zakonitost odredbe, ki jo je ta država članica naslovila na stranko – Zahteva – Verjetna pomembnost zahtevanih informacij – Presoja, ki jo mora opraviti organ prosilec – Meje

(Direktiva Sveta 2011/16, členi 1(1), 5 in 17(1))

4.        Približevanje zakonodaj – Upravno sodelovanje na področju obdavčevanja – Direktiva 2011/16 – Izmenjava informacij na zahtevo – Zaprosilo za informacije, naslovljeno na tretjo osebo – Preizkus, ki ga zaprošeni organ opravi glede veljavnosti navedene zahteve – Obveznost organa prosilca – Predložitev ustrezne obrazložitve glede namena zahtevanih informacij

(Direktiva Sveta 2011/16, členi 1(1), 5 in 17(1))

5.        Približevanje zakonodaj – Upravno sodelovanje na področju obdavčevanja – Direktiva 2011/16 – Izmenjava informacij na zahtevo – Zaprosilo za informacije, naslovljeno na tretjo osebo – Preizkus, ki ga zaprošeni organ opravi glede veljavnosti navedene zahteve – Obseg – Pravica do učinkovitega sodnega varstva – Sodni nadzor nad sankcijo, naloženo zaradi nespoštovanja odredbe – Nadzor nad zakonitostjo naveden odredbe – Vključitev

(Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 47; Direktiva Sveta 2011/16, člena 1(1) in 5)

6.        Temeljne pravice – Pravica do učinkovitega sodnega varstva – Direktiva 2011/16 – Upravno sodelovanje na področju obdavčevanja – Sodni nadzor nad zaprosilom za informacijo, naslovljenim na tretjo osebo – Pravica sodnika naprošene države članice do dostopa do navedenega zaprosila – Neobstoj takšne pravice do dostopa za stranko, ki jo zadeva navedeno zaprosilo

(Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 47; Direktiva Sveta 2011/16, člena 16 in 20(2))

1.      Člen 51(1) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah je treba razlagati tako, da država članica, kadar v svoji zakonodaji določi denarno sankcijo za stranko, ki zavrne predložitev podatkov v okviru izmenjave med davčnimi organi med drugim na podlagi določb Direktive Sveta 2011/16/EU z dne 15. februarja 2011 o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja in razveljavitvi Direktive 77/799/EGS, izvaja pravo Unije v smislu te določbe, in se zato Listina Evropske unije o temeljnih pravicah uporablja.

Okoliščina, da Direktiva 2011/16 ne določa izrecno uporabe sankcij, ne preprečuje, da bi se štelo, da so del izvajanja te direktive in da torej spadajo na področje uporabe prava Unije. Pojem „ukrepi za zbiranje informacij“ v smislu člena 18 navedene direktive in pojem „potrebni ukrepi za zagotovitev nemotenega delovanja postopkov upravnega sodelovanja“ v smislu člena 22(1) te direktive namreč zajemata takšne ukrepe.

V teh okoliščinah ni pomembno, da je nacionalna določba, na kateri temelji sankcija, kakršna je ta, ki je bila naložena družbi Berlioz, del zakona, ki ni bil sprejet zaradi prenosa Direktive 2011/16, ker je namen te nacionalne določbe zagotovitev uporabe navedene direktive (glej v tem smislu sodbo z dne 26. februarja 2013, Åkerberg Fransson, C‑617/10, EU:C:2013:105, točka 28).

(Glej točke 39, 40 in 42 ter točko 1 izreka.)

2.      Člen 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah je treba razlagati tako, da stranka, ki ji je bila zaradi nespoštovanja upravne odločbe, s katero ji je bila naložena predložitev podatkov v okviru izmenjave informacij med nacionalnimi davčnimi organi na podlagi Direktive 2011/16, naložena denarna sankcija, lahko izpodbija zakonitost te odločbe.

Iz ustaljene sodne prakse Sodišča namreč izhaja, da se temeljne pravice, ki so zagotovljene s pravnim redom Unije, uporabljajo v vseh položajih, ki jih ureja pravo Unije, in da dejstvo, da se uporabi pravo Unije, vključuje uporabo temeljnih pravic, ki jih zagotavlja Listina (glej v tem smislu sodbo z dne 26. februarja 2013, Åkerberg Fransson, C‑617/10, EU:C:2013:105, točke od 19 do 21, ter z dne 26. septembra 2013, Texdata Software, C‑418/11, EU:C:2013:588, točki 72 in 73).

Kar natančneje zadeva zahtevo iz člena 47 Listine glede pravice, zagotovljene s pravom Unije, je treba spomniti, da je v skladu z ustaljeno sodno prakso varstvo pred samovoljnimi ali nesorazmernimi posegi javnih organov na področje zasebne dejavnosti fizične ali pravne osebe splošno načelo prava Unije (sodbi z dne 21. septembra 1989, Hoechst/Komisija, 46/87 in 227/88, EU:C:1989:337, točka 19, in z dne 22. oktobra 2002, Roquette Frères, C‑94/00, EU:C:2002:603, točka 27, ter sklep z dne 17. novembra 2005, Minoan Lines/Komisija, C‑121/04 P, neobjavljen, EU:C:2005:695, točka 30).

Člen 47, drugi odstavek, Listine določa, da ima vsakdo pravico, da o njegovi zadevi odloča neodvisno in nepristransko sodišče. Za spoštovanje te pravice se zahteva, da nad odločbo upravnega organa, ki ne izpolnjuje pogojev neodvisnosti in nepristranskosti, pozneje nadzor opravi sodni organ, ki mora med drugim imeti neomejeno pristojnost za obravnavo vseh upoštevnih vprašanj.

Zato, kot je generalni pravobranilec ugotovil v točki 80 sklepnih predlogov, mora nacionalno sodišče, ki odloča o pritožbi zoper upravno denarno sankcijo, ki je bila stranki naložena zaradi nespoštovanja odredbe, imeti možnost, da preuči zakonitost te odredbe zaradi izpolnitve zahtev iz člena 47 Listine.

(Glej točke 49, 51, 55, 56 in 59 ter točko 2 izreka.)

3.      Člen 1(1) in člen 5 Direktive 2011/16 je treba razlagati tako, da „verjetna pomembnost“ podatkov, za katere je ena država članica zaprosila drugo državo članico, pomeni pogoj, ki ga mora zaprosilo za informacije izpolnjevati, da se vzpostavi obveznost zaprošene države članice, da zaprosilo obravnava, ter s tem pogoj za zakonitost odredbe, ki jo je ta država članica naslovila na stranko, in sankcije, ki je bila tej naložena zaradi nespoštovanja te odredbe.

Namen pojma verjetne pomembnosti, kot je razviden iz uvodne izjave 9 Direktive 2011/16, je torej omogočiti organu prosilcu, da pridobi vsak podatek, ki se mu zdi utemeljen za njegovo preiskavo, vendar pa mu ob tem ne dovoliti očitne prekoračitve okvira te preiskave niti naložitve prevelikega bremena zaprošenemu organu.

Ta organ, ki vodi preiskavo, na katero se nanaša zaprosilo za informacije, mora torej glede na okoliščine zadeve presoditi verjetno pomembnost zaprošenih informacij za to preiskavo glede na potek postopka in – v skladu s členom 17(1) Direktive 2011/16 – izrabo običajnih virov informacij, ki bi jih lahko uporabil.

Čeprav ima organ prosilec v zvezi s tem določeno diskrecijsko pravico, pa kljub vsemu ne more zaprositi za informacije, ki so povsem neupoštevne za zadevno preiskavo.

(Glej točke 68, 70, 71 in 74 ter točko 3 izreka.)

4.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točke od 78 do 80.)

5.      Člen 1(1) in člen 5 Direktive 2011/16 je treba razlagati tako, da nadzor, ki ga opravi zaprošeni organ, ki je v skladu s to direktivo od organa prosilca prejel zaprosilo za informacije, ni omejen na formalno pravilnost tega zaprosila, temveč mora temu zaprošenemu organu omogočiti, da preveri, da zahtevani podatki niso verjetno povsem nepomembni ob upoštevanju identitete zadevnega davčnega zavezanca in identitete morebiti obveščene tretje osebe ter potreb zadevne davčne preiskave. Ti isti določbi Direktive 2011/16 in člen 47 Listine je treba razlagati tako, da ima v okviru tožbe, ki jo je stranka vložila zoper sankcijo, ki ji jo je naložil zaprošeni organ zaradi nespoštovanja odredbe, ki jo je ta organ sprejel po zaprosilu za informacije, ki ga je v skladu z Direktivo 2011/16 naslovil organ prosilec, nacionalno sodišče poleg pristojnosti za spremembo naložene sankcije pristojnost za nadzor nad zakonitostjo te odredbe. Kar zadeva pogoj zakonitosti navedene odredbe, ki se nanaša na verjetno pomembnost zaprošenih informacij, je sodni nadzor omejen na preverjanje očitnega neobstoja takšne pomembnosti.

(Glej točko 89 in točko 4 izreka.)

6.      Člen 47, drugi odstavek, Listine Evropske unije o temeljnih pravicah je treba razlagati tako, da mora imeti sodišče zaprošene države članice v okviru izvajanja svojega sodnega nadzora dostop do zaprosila za informacije, ki ga je država članica prosilka naslovila na zaprošeno državo članico. Zadevna stranka pa, nasprotno, nima pravice do dostopa do celotnega zaprosila za informacije, ki v skladu s členom 16 Direktive 2011/16 ostaja tajni dokument. Za namene celovite predstavitve njene zadeve glede neobstoja verjetne pomembnosti zaprošenih informacij načeloma zadostuje, da so ji na voljo informacije iz člena 20(2) te direktive.

(Glej točko 101 in točko 5 izreka.)