SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE

(prvi senat)

z dne 5. maja 2009

Zadeva F-27/08

Manuel Simões Dos Santos

proti

Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT)

„Javni uslužbenci – Uradniki – Napredovanje – Ocenjevalno obdobje 2003 – Izvršitev sodbe sodišča Skupnosti – Črtanje točk za delovno uspešnost brez pravne podlage – Načelo prepovedi retroaktivnosti aktov Skupnosti – Neupoštevanje pravnomočnosti – Neomejena pristojnost – Naložitev plačila odškodnine po uradni dolžnosti – Nepremoženjska škoda“

Predmet:      Tožba, vložena na podlagi členov 236 ES in 152 AE, s katero M. Simões Dos Santos predlaga predvsem razglasitev ničnosti odločbe PERS-01-07 predsednika UUNT z dne 6. junija 2007, s katero so mu bile dodeljene točke za napredovanje v ocenjevalnem obdobju 2003, odločbe ADM-07-17 z dne 6. junija 2007, s katero je bila razložena odločba ADM-03-35 o karieri in napredovanju uradnikov in začasnih uslužbencev, ter dopisa organa, pristojnega za imenovanja z dne 15. junija 2007, s katerim so bile dokončno dodeljene točke za delovno uspešnost za obdobje 2007.

Odločitev:      Odločba PERS-01-07 in dopis UUNT z dne 15. junija 2007 v delu, v katerem je ugotovljeno, da je bil ostanek točk za delovno uspešnost tožeče stranke izbrisan, kot je priznano v odločbi PERS-PROM-39-03rev1 z dne 30. marca 2004 o napredovanju, se razglasita za nična. UUNT se naloži, da tožeči stranki plača 12.000 EUR. Preostali tožbeni predlogi se zavrnejo. UUNT nosi svoje stroške in tri četrtine stroškov tožeče stranke. Tožeča stranka nosi četrtino svojih stroškov.

Povzetek

1.      Uradniki – Pravno sredstvo – Ničnostna tožba zoper potrdilno odločbo – Nedopustnost – Pogoj – Potrjena odločba, ki je postala dokončna

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 91)

2.      Uradniki – Pravno sredstvo – Predhodna upravna pritožba – Predmet

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 90(2))

3.      Ničnostna tožba – Ničnostna sodba – Učinki – Razglasitev ničnosti akta Skupnosti zaradi nezadostne pravne podlage – Sprejetje retroaktivne odločbe, ki pokriva prvotno nezakonitost – Izjemna dopustnost – Pogoji

(člen 231, prvi odstavek, ES)

4.      Uradniki – Pravno sredstvo – Ničnostna sodba – Učinki – Obveznost sprejetja izvedbenih ukrepov – Obseg

(člen 233 ES)

5.      Uradniki – Nepogodbena obveznost institucij – Pogoji – Škoda

6.      Uradniki – Pravno sredstvo – Neomejena pristojnost – Možnost, da se toženi instituciji po uradni dolžnosti naloži plačilo odškodnine

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 91(1))

1.      Ničnostna tožba, ki jo uradnik vloži zoper potrdilno odločbo, je nedopustna le, če je potrjena odločba za zadevno osebo postala dokončna, ker zoper njo ni bila vložena tožba v predpisanem roku. V nasprotnem primeru ima zadevna oseba pravico izpodbijati bodisi potrjeno bodisi potrdilno odločbo ali celo obe.

(Glej točko 73.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 27. oktober 1994, Chavane de Dalmassy in drugi proti Komisiji, T‑64/92, RecFP, str. I‑A‑227 in II‑723, točka 25; 25. oktober 2005, Salazar Brier proti Komisiji, T‑83/03, ZOdl. JU, str. I‑A‑311 in II‑1407, točka 17.

2.      Nobena določba Kadrovskih predpisov ne določa, da mora uradnik vložiti ločeno predhodno pritožbo za vsako upravno odločbo, ki jo izpodbija. Prav tako kot lahko uradnik vloži več pritožb zoper isto odločbo, če to stori v treh mesecih, kot je določeno v Kadrovskih predpisih, noben akt ne nasprotuje temu, da uradnik z eno pritožbo izpodbija več odločb, ki ga zadevajo, kot izhaja iz ustaljene prakse v institucijah.

(Glej točko 76.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 17. maj 1995, Kratz proti Komisiji, T‑10/94, RecFP, str. I‑A‑99 in II‑315, točki 19 in 20; 8. november 2000, Ghignone in drugi proti Svetu, T‑44/97, RecFP, str. I‑A‑223 in II‑1023, točka 39.

3.      Čeprav načelo pravne varnosti praviloma nasprotuje temu, da bi akt Skupnosti začel veljati pred objavo, je lahko izjemoma drugače, če to zahteva cilj, ki ga je treba doseči, in če se ustrezno upoštevajo upravičena pričakovanja zainteresiranih oseb. Tako lahko uprava po sporni razglasitvi ničnosti sprejme akt z retroaktivnim učinkom, če so izpolnjeni ti pogoji.

Tako je nezakonita odločba, ki – potem ko sodišče Skupnosti razglasi ničnost upravne odločbe zaradi neobstoja pravne podlage – ima retroaktivni učinek, čeprav cilj, ki ga je treba doseči in na katerega se sklicuje institucija, ne upravičuje take retroaktivnosti in upravičena pričakovanja oseb, ki jih zadeva navedeni akt, niso bila upoštevana.

(Glej točke 100, 101, od 104 do 106, 113 in 117.)

Napotitev na:

Sodišče: 11. julij 1991, Crispoltoni, C‑368/89, Recueil, str. I‑3695, točka 17.

4.      V skladu s členom 233 ES mora institucija, ki je sprejela akt, pozneje razglašen za ničnega, da bi se ravnala po ničnostni sodbi in jo v celoti izvršila, upoštevati izrek sodbe in tudi njeno obrazložitev, saj je njena potrebna podpora, ker je pomembna za določitev natančnega pomena tistega, o čemer je bilo razsojeno v izreku. Ta obrazložitev po eni strani natančno opredeljuje določbo, ki se šteje za nezakonito, in po drugi strani razkriva natančne razloge za nezakonitost, ki je ugotovljena v izreku, zadevna institucija pa jo mora upoštevati, ko nadomesti akt, ki je bil razglašen za ničnega. Poleg tega člen 233 ES določa, da mora zadevna institucija preprečiti, da bi katerikoli akt, ki bo nadomestil akt, razglašen za ničnega, vseboval enake nepravilnosti, kot so bile ugotovljene v ničnostni sodbi.

Institucija tako ne upošteva pravnomočnosti, če je za izvršitev ničnostne sodbe uporabila tako razlago akta, ki je neposredno nasprotna razlagi sodišča Skupnosti v navedeni ničnostni sodbi.

(Glej točki 120 in 124.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 13. september 2005, Recalde Langarica proti Komisiji, T‑283/03, ZOdl. JU, str. I‑A‑235 in II‑1075, točki 50 in 51.

5.      Organ, pristojen za imenovanja, ima široko diskrecijsko pravico pri izbiri uradnikov, ki napredujejo. Iz tega sledi, da kadar se dokaže, da je navedeni organ storil nepravilnosti v postopku napredovanja v škodo uradnika, ti elementi sami po sebi ne morejo zadostovati – ker bi se sicer zanikala široka diskrecijska pravica tega organa na področju napredovanja – za ugotovitev, da bi uradnik, če ne bi bilo takih nepravilnosti, dejansko napredoval in da bi bila zato zatrjevana premoženjska škoda dejanska in gotova. V zvezi s tem se s Kadrovskimi predpisi ne podeljuje nobena pravica do napredovanja, in to niti uradnikom, ki izpolnjujejo vse pogoje za napredovanje.

(Glej točko 133.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 22. februar 2000, Rose proti Komisiji, T‑22/99, RecFP, str. I‑A‑27 in II‑115, točka 37.

6.      Da bi sodišče Skupnosti zagotovilo polni učinek ničnostne sodbe, katere izvršitev je posebno težavna, lahko uporabi svojo neomejeno pristojnost v sporih finančne narave, in če je primerno, celo po uradni dolžnosti toženi stranki naloži plačilo odškodnine za škodo, ki je nastala zaradi napake službe.

(Glej točki 142 in 144.)

Napotitev na:

Sodišče za uslužbence: 22. oktober 2008, Tzirani proti Komisiji, F-46/07, ZOdl. JU, str. I-A-1-0000 in II-A-1-0000, točka 214.