Pritožba, ki jo je 17. septembra 2021 vložila Ana Carla Mendes de Almeida zoper sklep Splošnega sodišča (deveti senat) z dne 8. julija 2021 v zadevi T-75/21, Ana Carla Mendes de Almeida/Svet Evropske unije
(Zadeva C-576/21 P)
Jezik postopka: portugalščina
Stranki
Pritožnica: Ana Carla Mendes de Almeida (zastopniki: R. Leandro Vasconcelos, M. Marques de Carvalho in P. Almeida Sande, advogados)
Druga stranka v postopku: Svet Evropske unije
Predlogi
Pritožnica Sodišču predlaga, naj:
razveljavi sklep Splošnega sodišča (deveti senat) z dne 8. julija 2021 v zadevi T-75/21, s katerim je bila tožba pritožnice na podlagi člena 263 Pogodbe o delovanju Evropske unije za razglasitev ničnosti Izvedbenega sklepa Sveta (EU) 2020/1117 1 z dne 27. julija 2020 o imenovanju evropskih tožilcev Evropskega javnega tožilstva v delu, v katerem je za evropskega tožilca Evropskega javnega tožilstva kot začasni uslužbenec razreda AD 13 za nepodaljšljivo obdobje treh let od 29. julija 2020 José Eduardo Moreira Alves d’Oliveira Guerra, razglašena za nedopustno, ker je bila vložena prepozno;
samo dokončno odloči o sporu v skladu s členom 61 Statuta Sodišča, ker ni razlogov za to, da bi se štelo, da stanje postopka tega ne dovoljuje, in ker ima na voljo vse za to potrebne dejanske in pravne elemente;
odloči o stroških v skladu z določbami člena 38 Statuta Sodišča in Svetu naloži, naj nosi svoje stroške in stroške pritožnice v skladu s členom 138 Poslovnika Sodišča tako v zvezi s postopkom pred Splošnim sodiščem kot v zvezi s postopkom pred Sodiščem.
Pritožbeni razlogi in bistvene trditve
Pritožnica v utemeljitev pritožbe navaja tri pritožbene razloge.
Prvi pritožbeni razlog se nanaša na očitno napako pri presoji in napačno uporabo prava, ker je Splošno sodišče štelo, da je rok za vložitev tožbe začel teči od datuma objave spornega sklepa v Uradnem listu Evropske unije, kar je v nasprotju s splošnim načelom prava Unije v zvezi z učinkovitim sodnim varstvom in členom 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah1 ter upoštevnimi določbami Uredbe (EU) 2017/19392 , ki zagotavljajo varstvo pravic kandidatov, kot izhaja iz notranje logike navedene uredbe in iz načela neodvisnosti Evropskega javnega tožilstva iz njenega člena 6.
Pritožnica se sklicuje na očitno napako pri presoji in na napačno uporabo prava, ker je Splošno sodišče štelo, da je rok za vložitev tožbe začel teči od datuma objave spornega sklepa v Uradnem listu Evropske unije. Pritožnica na ta datum ni imela podatkov, ki bi ji na podlagi razlogov, predloženih pred Splošnim sodiščem, omogočali vložitev tožbe zoper sporni sklep v skladu s členom 263 PDEU, pri čemer gre za razloge, ki izhajajo iz dopisa portugalske vlade, ki je bil Svetu Evropske unije poslan 29. novembra 2019 v odgovor na razvrstitev, ki jo je opravila izbirna komisija iz člena 14(3) Uredbe (EU) 2017/1393, glede kandidatov, ki jih je predstavila vlada, z navedbo drugega kandidata, ki ga predlaga, in na potrditev Sveta. Ta dopis, na katerem je temeljil sporni sklep in katerega obstoj je Splošno sodišče v svojem sklepu prezrlo, vsebuje dve vsebinski napaki in posega v strukturo postopka imenovanja evropskih tožilcev ter njihovo neodvisnost. Svet pa pritožnice o tem dopisu ni obvestil do 27. novembra 2020, izrecno za namen uveljavljanja pravice do obrambe. Pritožnica prereka, da je rok za vložitev tožbe lahko začel teči pred tem datumom, kar je Splošno sodišče štelo v izpodbijanem sklepu, ker meni, da je to kršitev splošnega načela pravice do učinkovitega sodnega varstva in člena 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah ter načela neodvisnosti Evropskega javnega tožilstva iz člena 6 Uredbe (EU) 2017/1393.
Drugi pritožbeni razlog se nanaša na očitno napako pri presoji in napačno uporabo prava, ker je Splošno sodišče štelo, da je Svet 7. oktobra 2020 posredoval individualne razloge spornega sklepa, v nasprotju s splošnim načelom prava Unije o pravici do učinkovitega sodnega varstva in členom 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.
Pritožnica se sklicuje na očitno napako pri presoji in na napačno uporabo prava, ker je Splošno sodišče štelo, da je bila pritožnica vsekakor seznanjena s spornim sklepom prek dopisa z dne 7. oktobra 2020, v katerem naj bi jo Svet obvestil o individualnih razlogih navedenega sklepa. Vendar je Svet v tem dopisu ni seznanil z obstojem dopisa portugalske vlade, ki je bil Svetu poslan 29. novembra 2019, brez katerega ne bi obstajal tožbeni temelj, ki je upravičil vložitev tožbe zoper sporni sklep.
Tretji pritožbeni razlog, naveden podredno, temelji na neuporabi oziroma preveč restriktivni uporabi sodne prakse, ki se nanaša na opravičljivo zmoto, in na neupoštevanju razloga v zvezi z obstojem nepredvidljivih okoliščin ali višje sile.
V skladu z ustaljeno sodno prakso popolna obveščenost o dokončnosti sklepa in roku za vložitev tožbe na podlagi člena 263 PDEU kot taka ne izključuje možnosti posameznika, da se sklicuje na opravičljivo zmoto, ki bi lahko upravičila zamudo pri vložitvi tožbe. Splošno sodišče v izpodbijanem sklepu ni upoštevalo dejstva, da je Svet prikril dopis portugalske vlade, dokler ni pritožnice o njem obvestil 27. novembra 2020. Tak položaj lahko v skladu s sodno prakso Sodišča pomeni opravičljivo zmoto, ki lahko upraviči zamudo pri vložitvi tožbe. Splošno sodišče je prezrlo tudi navedbo glede nepredvidljivih okoliščin oziroma višje sile kot argument za neuporabo določb Unije na področju procesnih rokov.
____________
1 UL 2020, L 244, str. 18.
1 UL 2000, C 364, str. 1.
1 Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (UL 2017, L 283, str. 1).