SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (prvi senat)
z dne 5. decembra 2017(*)
„Javni uslužbenci – Uradniki – Pokojnine – Prenos nacionalnih pokojninskih pravic – Povečanje vrednosti kapitala med datumom, ko se za prenos zaprosi, in dejanskim datumom prenosa“
V zadevi T‑728/16,
Sabine Tuerck, uradnica Evropske komisije, stanujoča v Woluwe-Saint-Pierru (Belgija), ki jo zastopata S. Orlandi in T. Martin, odvetnika,
tožeča stranka,
proti
Evropski komisiji, ki jo zastopata G. Gattinara in L. Radu Bouyon, agenta,
tožena stranka,
zaradi predloga na podlagi člena 270 PDEU za razglasitev ničnosti Odločbe Komisije z dne 10. decembra 2015 o potrditvi prenosa pokojninskih pravic, ki jih je tožeča stranka pridobila pred nastopom dela v Uniji, v pokojninski sistem Evropske unije,
SPLOŠNO SODIŠČE (prvi senat),
v sestavi I. Pelikánová, predsednica, V. Valančius (poročevalec) in U. Öberg, sodnika,
sodna tajnica: M. Marescaux, administratorka,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 3. oktobra 2017
izreka naslednjo
Sodbo
Dejansko stanje
1 Tožeča stranka, Sabine Tuerck, je nastopila delo v Evropski uniji 1. marca 2004. Tožeča stranka je na podlagi člena 11(2) Priloge VIII h Kadrovskim predpisom za uradnike Evropske unije (v nadaljevanju: Kadrovski predpisi) z dopisom z dne 27. maja 2010 podala zahtevo za prenos pokojninskih pravic, pridobljenih pred nastopom dela v Uniji, v pokojninski sistem Unije. Na datum vložitve zahteve je bila uvrščena v razred AD 11, stopnja 5.
2 Urad za vodenje in plačevanje posameznih pravic (PMO) je 30. junija 2010 potrdil prejem zahteve tožeče stranke.
3 Tožeča stranka je 26. novembra 2010 napredovala v razred AD 12, stopnja 1, z začetkom veljavnosti od 1. januarja 2010.
4 PMO je 29. aprila 2013 potrdil, da je zahteva tožeče stranke dopustna, in jo posredoval Deutsche Rentenversicherung Bund (nemški zvezni organ za pokojninsko zavarovanje, v nadaljevanju: DRB).
5 DRB je z dopisom z dne 5. maja 2015 odgovoril, da je prenosljiva kapitalizirana vrednost pokojninskih pravic, ki jih je predhodno pridobila tožeča stranka, na datum vložitve zahteve za prenos, 27. maja 2010, znašala 141.652,07 EUR.
6 PMO je 22. junija 2015 tožeči stranki podal predlog za priznanje pokojninske dobe, ki je ustrezal prenosu njenih pokojninskih pravic, pridobljenih pri DRB pred njenim nastopom dela v službi Evropske komisije (v nadaljevanju: predlog za priznanje). V zvezi s tem bi – če bi tožeča stranka sprejela predlog za priznanje – na podlagi začasnih podatkov o skupnem znesku kapitalizirane vrednosti, ki ga je sporočil DRB, to je 141.652,07 EUR, prenos njenih pokojninskih pravic na podlagi člena 11(2) Priloge VIII h Kadrovskim predpisom po parametrih, ki so se uporabljali na datum vložitve njene zahteve za prenos, 27. maj 2010, in ob upoštevanju njene starosti, funkcionalne skupine ter razreda in stopnje na isti datum, pomenil priznanje prispevne dobe 3 let, 8 mesecev in 29 dni.
7 Tožeča stranka je 30. junija 2015 sprejela predlog za priznanje.
8 PMO je 10. decembra 2015 tožeči stranki poslal odločbo, s katero ji je bila priznana pokojninska doba (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), potem ko se je na podlagi člena 11 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom opravil dejanski prenos kapitalizirane vrednosti pokojninskih pravic, ki jih je pridobila pred nastopom dela v službah Unije, in ob upoštevanju splošnih določb za izvajanje členov 11 in 12 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom, sprejetih z Odločbo Komisije C(2011) 1278 z dne 3. marca 2011, objavljeno v Upravnih obvestilih št. 17‑2011 z dne 28. marca 2011 (v nadaljevanju: SDI). V skladu s to odločbo je bila na podlagi prenosa pokojninskih pravic tožeče stranke priznana prispevna doba 3 leta in 4 mesece. PMO je, da je izračunal ta rezultat, od kapitalizirane vrednosti 146.714,33 EUR, ki jo je dejansko prenesel DRB, odbil navadne obresti po obrestni meri 3,1 % za dopolnjeno leto za obdobje med datumom vložitve zahteve za prenos in datumom dejanskega prenosa, torej je odbil znesek povečanja vrednosti kapitala, do katerega je prišlo med datumom zahteve in datumom dejanskega prenosa ter znaša 20.666,28 EUR. Tako je PMO štel, da znaša znesek pokojninskih pravic, ki jih je za namene določitve priznanja pokojninske dobe predhodno pridobila tožeča stranka, 126.048,05 EUR.
9 Tožeča stranka je 9. marca 2016 vložila pritožbo zoper izpodbijano odločbo. Ta pritožba je bila zavrnjena z odločbo z dne 5. julija 2016.
Postopek in predlogi strank
10 Tožeča stranka je 14. oktobra 2016 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila to tožbo.
11 Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– izpodbijano odločbo razglasi za nično;
– Komisiji naloži plačilo stroškov.
12 Komisija Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– tožbo zavrne;
– tožeči stranki naloži plačilo stroškov.
13 Splošno sodišče je 30. junija 2017 na podlagi ukrepov procesnega vodstva iz člena 89(3) svojega poslovnika stranki pozvalo, naj predložita pisna stališča glede nekaterih vidikov spora. Stranki sta to storili v predpisanem roku.
14 Splošno sodišče je 27. julija 2017 na podlagi ukrepov procesnega vodstva iz člena 89(3) Poslovnika pozvalo tožečo stranko, naj stopi v stik z DRB in ta organ zaprosi, naj ji predloži dokument, ki izkazuje znesek pokojninskih pravic, pridobljenih v okviru nemškega sistema na datum 27. maj 2010, in naj pojasni, zakaj obstaja razlika med zgoraj navedenim zneskom in zneskom, ki je bil 11. septembra 2015 dejansko prenesen na Komisijo.
15 Tožeča stranka je na poziv Splošnega sodišča odgovorila z dopisom z dne 25. septembra 2017. Svojemu dopisu je priložila dopis DRB z dne 13. septembra 2017.
Pravo
16 Tožeča stranka v podporo tožbi navaja dva tožbena razloga, od katerih se prvi nanaša na kršitev člena 7(1) SDI, drugi pa na kršitev člena 11(2) Priloge VIII h Kadrovskim predpisom.
17 Tožeča stranka v podporo svojemu prvemu tožbenemu razlogu v bistvu navaja, da PMO ne bi smel, kot je to storil, odšteti od kapitalizirane vrednosti, ki jo je prenesel DRB, navadnih obresti po obrestni meri 3,1 % za dopolnjeno leto za obdobje med datumom vložitve zahteve za prenos in datumom dejanskega prenosa. V zvezi s tem tožeča stranka trdi, da je na podlagi člena 7(1) SDI odbitek zneska povečanja vrednosti kapitala med datumom zahteve za prenos in datumom dejanskega prenosa mogoče opraviti „pavšalno“ le, če organ, pri katerem so bile pridobljene predhodne pokojninske pravice, ne more sporočiti vrednosti navedenih pravic na dan vložitve zahteve za prenos. Po navedbah tožeče stranke pa je DRB z dopisom z dne 5. maja 2015 PMO sporočil vrednost njenih pokojninskih pravic na datum vložitve zahteve za prenos, to je 27. maja 2010.
18 Komisija odgovarja, da DRB ni predložil nobene informacije o strukturi dejansko prenesenega ažuriranega zneska, tako da ni mogla razlikovati med kapitalizirano vrednostjo pokojninskih pravic, ki jih je tožeča stranka pridobila na datum vložitve zahteve za prenos, po eni strani in povečanjem vrednosti tega kapitala po drugi. Poleg tega Komisija navaja, da je zaradi zagotovitve objektivnosti postopka prenosa pokojninskih pravic nujno uporabiti enake parametre, ki se lahko uporabijo v vseh postopkih prenosa.
19 V zvezi s tem je treba spomniti, da ima v skladu s členom 11(2), prvi pododstavek, Priloge VIII h Kadrovskim predpisom uradnik, ki začne delati v Uniji po tem, ko je prenehal delati v državni upravi ali v nacionalni ali mednarodni organizaciji ali je opravljal dejavnost kot zaposlena ali samozaposlena oseba, po tem, ko se zaposli, vendar preden izpolni pogoje za plačilo starostne pokojnine v smislu člena 77 Kadrovskih predpisov, pravico Uniji plačati na dejanski datum prenosa ažurirano kapitalizirano vrednost pokojninskih pravic, pridobljenih na podlagi takega dela ali dejavnosti.
20 Člen 11(2), drugi pododstavek, Priloge VIII h Kadrovskim predpisom določa, da v takem primeru organ za imenovanja (v nadaljevanju: OI) institucije, v kateri je uradnik zaposlen, ob upoštevanju njegove osnovne plače, starosti in deviznega tečaja na dan, ko se za prenos zaprosi, s pomočjo splošnih izvedbenih določb določi število let pokojninske dobe, ki se mu za prejšnje zaposlitve priznajo v novem pokojninskem zavarovanju na podlagi prenesenega kapitalskega zneska, po odbitku zneska povečanja vrednosti kapitala med datumom, ko se za prenos zaprosi, in datumom dejanskega prenosa.
21 Člen 7(1), prvi pododstavek, SDI določa, da se število let pokojninske dobe, ki jih je treba upoštevati, izračuna na podlagi prenosljivega zneska pravic, pridobljenih v obdobjih iz člena 5, točka 1, prvi pododstavek, in točka 2, prvi pododstavek, SDI, po odbitku zneska povečanja vrednosti kapitala med datumom, ko se za prenos zaprosi, in datumom dejanskega prenosa.
22 Člen 7(1), drugi odstavek, SDI v bistvu določa, da če nacionalni ali mednarodni organ ne more sporočiti vrednosti pokojninskih pravic na datum vložitve zahteve, se od prenesenega zneska odštejejo navadne obresti po obrestni meri 3,1 % za obdobje med datumom vložitve zahteve in datumom dejanskega prenosa.
23 Iz jasnega in natančnega besedila določb, navedenih v točkah od 19 do 22 zgoraj, je razvidno, da odločbe o priznanju pokojninske dobe temeljijo na prenosljivi kapitalizirani vrednosti na datum vložitve zahteve, kakor so jo OI sporočili nacionalni ali mednarodni organi, po odbitku – odvisno od okoliščin primera – zneska povečanja vrednosti kapitala med datumom, ko se za prenos zaprosi, in datumom dejanskega prenosa. Iz tega med drugim izhaja, da se samo v primeru, če pristojni nacionalni ali mednarodni organ ne more sporočiti vrednosti pokojninskih pravic na datum vložitve zahteve, od dejansko prenesene ažurirane kapitalizirane vrednosti odštejejo navadne obresti po obrestni meri 3,1 %. Tako v primeru, da so pristojni nacionalni ali mednarodni organi OI sporočili vrednost pokojninskih pravic na datum vložitve zahteve, ta organ od tega zneska ne sme odbiti ničesar in se mora pri izračunu pokojninske dobe po Kadrovskih predpisih upoštevati celotni navedeni znesek.
24 V zvezi s tem, kako pristojni nacionalni ali mednarodni organi določijo vrednost pokojninskih pravic, pridobljenih na datum vložitve zahteve, iz ustaljene sodne prakse izhaja, da je za to operacijo izključno pristojen nacionalni organ, ki upravlja pokojninski sistem, v katerega je bila zadevna oseba vključena pred začetkom dela za Unijo, pri čemer se s to operacijo določi kapitalizirana vrednost pokojninskih pravic, pridobljenih v nacionalnem sistemu na podlagi ustrezne ureditve zadevne države članice (glej sodbo z dne 5. decembra 2013, Časta, C‑166/12, EU:C:2013:792, točka 29 in navedena sodna praksa). Poleg tega iz sodne prakse prav tako izhaja, da imajo države članice široko diskrecijsko pravico, kadar sprejemajo svojo nacionalno ureditev za izvajanje člena 11(2) Priloge VIII h Kadrovskim predpisom (sodba z dne 5. decembra 2013, Časta, C‑166/12, EU:C:2013:792, točka 31).
25 V obravnavani zadevi iz izpodbijane odločbe izhaja, da je DRB Komisiji 11. septembra 2015 prenesel ažurirano kapitalizirano vrednost 146.714,33 EUR. PMO je od te kapitalizirane vrednosti odštel navadne obresti po obrestni meri 3,1 % za dopolnjeno leto za obdobje med datumom vložitve zahteve za prenos in datumom dejanskega prenosa, torej znesek 20.666,28 EUR, ki pomeni znesek povečanja vrednosti kapitala med datumom zahteve in datumom dejanskega prenosa. Tako je PMO štel, da znaša znesek pokojninskih pravic, ki jih je predhodno pridobila tožeča stranka, 126.048,05 EUR.
26 Vendar pa je DRB z dopisom z dne 5. maja 2015 sporočil PMO začasni izračun prenosljivega zneska na datum vložitve zahteve tožeče stranke. Glede na ta dopis je prenosljivi znesek 27. maja 2010 znašal 141.652,07 EUR, od tega je bilo 340,22 EUR obresti.
27 Ta prenosljivi znesek na datum vložitve zahteve tožeče stranke je pomenil temelj predloga za priznanje pokojninske dobe, ki ji je bil posredovan 22. junija 2015.
28 Prav tako je iz spisovnega gradiva razvidno, da je DRB na zahtevo tožeče stranke tej z dopisom z dne 4. februarja 2016 potrdil, da je prenosljivi znesek na datum vložitve zahteve za prenos, 27. maja 2010, znašal 141.652,07 EUR, in sicer 141.311,85 EUR na račun pokojninskih pravic, ki jih je do tega datuma pridobila tožeča stranka, h katerim se je dodalo 340,22 EUR obresti.
29 DRB je to informacijo ponovno potrdil z dopisom z dne 13. septembra 2017, ki ga je naslovil na tožečo stranko zaradi ukrepa procesnega vodstva iz točke 14 zgoraj.
30 Tako je treba, prvič, ugotoviti, da je DRB Komisiji sporočil vrednost pokojninskih pravic, ki so bile pridobljene na datum vložitve zahteve tožeče stranke, to je 27. maja 2010. Zato Komisija ne more utemeljeno trditi, kot to počne, da iz dejansko prenesene ažurirane kapitalizirane vrednosti ni mogla razbrati, kaj je znesek pokojninskih pravic, ki jih je tožeča stranka pridobila na datum vložitve zahteve za prenos, in kaj znesek povečanja vrednosti tega kapitala med datumom vložitve zahteve za prenos in datumom dejanskega prenosa.
31 Drugič, v zvezi s številom let pokojninske dobe, ki jih je treba upoštevati v sistemu pokojninskega zavarovanja Unije, ki so ga izračunale službe Komisije – kar je ločen izračun od izračuna kapitalizirane vrednosti pridobljenih pokojninskih pravic, kot izhaja iz točke 24 zgoraj – je treba ugotoviti, da ni niti s členom 11(2) Priloge VIII h Kadrovskim predpisom niti s katero koli drugo določbo Kadrovskih predpisov izrecno določena obveznost, da se od dejansko prenesene ažurirane kapitalizirane vrednosti odštejejo navadne obresti po obrestni meri 3,1 % iz člena 8 iste priloge. Iz tega izhaja, da trditev Komisije, v skladu s katero naj bi v bistvu člen 11(2), drugi pododstavek, Priloge VIII h Kadrovskim predpisom v vseh primerih nalagal „ažuriranje“ kapitalizirane vrednosti pokojninskih pravic, pridobljenih na datum vložitve zahteve, ne temelji na nobeni določbi Kadrovskih predpisov. Edini odbitek, ki je naložen s Kadrovskimi predpisi, je odbitek zneska, ki pomeni povečanje vrednosti kapitala med datumom, ko se za prenos zaprosi, in datumom dejanskega prenosa ažurirane kapitalizirane vrednosti. Vsekakor Komisija ne sme določiti ali, kot trdi, „ažurirati“ zneska kapitalizirane vrednosti, ki dejansko pomeni pridobljene pokojninske pravice na datum vložitve zahteve za prenos na podlagi prejšnjih dejavnosti zadevnega uradnika.
32 Tretjič, poudariti je treba, da člen 7(1) SDI Komisiji ne dovoljuje – v nasprotju s tem, kar trdi – odšteti obresti, kadar je, tako kot v obravnavani zadevi, pristojni nacionalni ali mednarodni organ lahko sporočil vrednost pridobljenih pokojninskih pravic na datum vložitve zahteve. Če bi se Komisiji dovolilo, da v korist proračuna Unije odbije določen znesek od kapitalizirane vrednosti pokojninskih pravic, ki jih je pridobila tožeča stranka na datum vložitve zahteve za prenos, bi to vodilo do tega, da bi si ta institucija neupravičeno prilastila del nacionalnih pokojninskih pravic, prejetih na podlagi prenosa, ki dejansko pripadajo uradniku na podlagi sodne prakse, ter s tem do neupravičene obogatitve v korist Unije.
33 Poleg tega je treba opozoriti, da je iz spisovnega gradiva in pojasnil tožeče stranke na obravnavi razvidno, da izhaja razlika 5062,26 EUR med prenosljivim zneskom pokojninskih pravic, pridobljenih v nemškem sistemu na datum 27. maj 2010, ki ga je DRB sporočil Komisiji 5. maja 2015, ter zneskom, ki je bil na Komisijo dejansko prenesen 11. septembra 2015 in ki pomeni povečanje vrednosti kapitala med datumom zahteve in datumom dejanskega prenosa, iz uporabe Konvencije o izvajanju člena 11 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom, ki sta jo leta 1994 podpisali Zvezna republika Nemčija in Komisija. V skladu s to konvencijo mora pristojni nemški pokojninski organ znesek, ki mu je retroaktivno dan na voljo s strani nacionalnih organov, povečati za 3,5 % za celotno dopolnjeno leto za obdobje med datumom prenosa zadevnih sredstev na ta organ in datumom prenosa navedenih sredstev s strani navedenih organov v pokojninski sistem Unije. Tako v obravnavani zadevi znesek 5062,26 EUR izhaja iz uporabe stopnje 3,5 % za celotno dopolnjeno leto na znesek, ki je bil DRB dan na voljo dvakrat, namreč 13. maja 2014 in 30. julija 2014, ter ki ga je nato ta organ 11. septembra 2015 prenesel na Komisijo.
34 Iz zgoraj navedenega izhaja, da je Komisija napačno uporabila pravo s tem, da je od dejansko prenesene ažurirane kapitalizirane vrednosti odštela navadne obresti po obrestni meri 3,1 % za dopolnjeno leto za obdobje med datumom vložitve zahteve za prenos in datumom dejanskega prenosa, čeprav ji je v posebnih okoliščinah obravnavane zadeve DRB lahko sporočil vrednost pokojninskih pravic, ki jih je tožeča stranka pridobila na datum vložitve svoje zahteve.
35 Na podlagi navedenega in ne da bi bilo treba preučiti utemeljenost drugega tožbenega razloga tožeče stranke je treba obravnavani tožbi ugoditi in izpodbijano odločbo razglasiti za nično.
Stroški
36 V skladu s členom 134(1) Poslovnika se plačilo stroškov na predlog naloži neuspeli stranki. Ker v obravnavani zadevi Komisija ni uspela, se ji v skladu s predlogi tožeče stranke naloži plačilo stroškov.
Iz teh razlogov je
SPLOŠNO SODIŠČE (prvi senat)
razsodilo:
1. Odločba Evropske Komisije z dne 10. decembra 2015 o potrditvi prenosa pokojninskih pravic, ki jih je Sabine Tuerck pridobila pred nastopom dela v Uniji, v sistem Evropske unije, se razglasi za nično.
2. Komisiji se naloži plačilo stroškov.
Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 5. decembra 2017.
Podpisi